"Neslišno frfota pod stropom, / amorček, zanemaril se je in poredil ..."

Peter Kolšek, pretanjen pesnik, ki se je v svoji poeziji ob nostalgičnem spominu na preteklost polno zavedal dragocenosti trenutka in temeljnih bivanjskih vprašanj, bi te dni praznoval sedemdesetletnico … A je žal ni dočakal. Poleg pisemskega romana in več pesniških antologij in knjig o literaturi je izdal osem pesniških zbirk, deveta pa prav zdaj, dve leti po smrti, prihaja na knjižne police. Literarni večer njegove poezije je ob tej priložnosti pripravil Vlado Motnikar in režirala Ana Krauthaker, osrednje teme pa so narava, ljubezen in minljivost.

Peter Kolšek: Minljivost in večnost sta edini obstojni par

"Videno ne more biti več nevideno. Ubito ne more biti več odubito. Utopljeno ne more biti več odutopljeno. Telo, ki ga je tovornjak zbil, ne more biti več nezbito. Zdravila ni."

Po moževi smrti se na užaloščeno ženo prilepi na desetine oznak, o tem pripovedujejo stari miti, a tudi sodobno življenje. Začutila jih je tudi Erica Johnson Debeljak, ameriško-slovenska pisateljica in publicistka, ki je pet let po nesrečni smrti moža Aleša napisala pretresljivo in nadvse odkrito knjigo o žalovanju in bolečini, o spopadanju z birokracijo, družbenimi zahtevami in natolcevanji, o izgubljanju prijateljev in želji po vrnitvi v življenje. Prevedel jo je Andrej E. Skubic.

Erica Johnson Debeljak: Devica, kraljica, vdova, prasica

"Veliko let pred smrtjo je v hiši na Aleksejevem klancu številka 13 lončena peč v jedilnici grela in vzgajala malo Jeleno, najstarejšega Alekseja in čisto drobcenega Nikolko."

Mihail Afanasjevič Bulgakov, rojen 15. maja 1891, je bil eden najpomembnejših ruskih pisateljev 20. stoletja, vendar je bila njegova proza v domovini prepovedana še dvajset let po njegovi smrti. Poleg vsem znanega romana Mojster in Margareta je napisal tudi roman Bela garda in več novel, znanstvenofantastičnih zgodb in dramskih besedil. Literarni večer z izborom odlomkov iz njegovih najznačilnejših del je pripravil Drago Bajt.

"Sem seme zemlje. To je lahko vsakdo."

Afroameriška pisateljica Octavia Estelle Butler (1947–2006), avtorica petnajstih znanstvenofantastičnih romanov, besedil o distopični prihodnosti in dveh knjig kratkih zgodb, je začela pisati že kot najstnica, v sedemdesetih letih se je preživljala samo še s pisanjem. Literarni portret z orisom njenih književnih del in življenjske poti je pripravila Petra Meterc, tudi prevajalka odlomkov njenih del.

Octavia E. Butler

"Nenadoma se mi je posvetilo, da je njih pravzaprav več, precej več kot nas, ki smo tu."

Jerneja Ferlež je etnologinja in bibliotekarka. Sprva je ob raziskovanju vsakdanjika Mariborčanov pisala etnološke knjige, nekega dne pa je začela drseti iz dokumentarnega pisanja proti literarnemu in v tej maniri je napisala knjigo Maribor paralaksa. Nato je začela pisati in objavljati kratke zgodbe. Ob pisanju ves čas gleda fotografije in si predstavlja prostore.

Cikel humoresk o nenavadnih likih maroškega ustvarjalca Fouada Larouija nadaljujemo z zgodbama v prevodu Urše Jernejc. V prvi ustrežljivi mladenič išče maroško zemljo za tujega veleposlanika, v drugi pa spremljamo prepir o tem, ali so vsi osli v resnici en osel ali ne. In ob tem razmišljamo o neskončnosti enega Afganistanca.

Avstrijski modernistični pisatelj Hermann Broch je avtor izjemne, a zahtevne proze, kot so romani Vergilova smrt, Mesečniki in Nedolžneži, ki jih imamo vse v slovenskih prevodih Jožeta Udoviča in Štefana Vevarja. Literarni večer o njegovi življenjski poti in književnosti je pripravila Tadeja Šergan.

Hermann Broch

Zarja Vršič v zbirki kratkih zgodb Kozjeglavka združuje zelo različne zgodbe, skupna pa jim je temačna atmosfera, ki ponekod prehaja v nadrealizem in grotesko. V bolj realistični zgodbi Chiaroscuro protagonist pripoveduje o neuspeli ljubezni, strahopetnosti in obžalovanju.

Zarja Vršič: Chiaroscuro

Alegorična pripoved o poželenju mesa in poželjivosti oči

Mathias Rambaud, nekdanji francoski kulturni ataše v Sloveniji, zdaj pa v Veliki Britaniji, je konec leta 2020 objavil roman Hčere, izročene adamitom. Jacques Dupréel povabi študenta Mathieuja, zagledanega v njegovo najmlajšo hčer Abigaëlle, da avgust preživi v tujini na otoku, kjer njegova družina živi med domačini … Odlomek je prevedel Andrej Pleterski.

Mathias Rambaud: Hčere, izročene adamitom