Obnovitvena dela palače, v kateri po novem domujeta še nova galerija in muzej, so ocenjena na 230 milijonov evrov. Slavnostnega odprtja se je v sredo udeležil tudi francoski predsednik Francois Hollande, v petek, soboto in nedeljo pa bodo dnevi odprtih vrat.

Temelji Narodne knjižnice so bili postavljeni leta 1368 s kraljevo knjižnico v Louvru za časa kralja Karla V. Arhiv knjižnice se je z različnimi kralji selil po Parizu in tudi zunaj njega. V veličastno palačo na ulici Richelieu se je bogati arhiv, po več selitvah (med drugim na Rue de la Harpe in Rue Vivienne), preselil leta 1868. Pod arhitekturni načrt palače se je podpisal Henri Labrouste, po čigar smrti so knjižnico večkrat razširili, tudi s stopniščem in ovalno čitalniško sobo (načrt zanjo je izdelal Jean-Louis Pascal).

Skozi stoletja je Narodna knjižnica, ustanovljena leta 1461, postala ena izmed ključnih kulturnih ustanov; hrani izjemne dokumente, knjige in celo znamke. Med drugim ima knjižnica v svojem arhivu eno najbogatejših zbirk rokopisov, od srednjeveških kodeksov do novejših rokopisov svetovno znanih avtorjev, kot so Diderot, Apollinaire, Proust, Colette, Sartre in drugi.

V okviru večletne obnove so sredstva zanjo zbirali tudi s "posvojitvijo" posameznih predmetov v ovalni čitalnici, med drugim je bilo na voljo 42 namiznih luči, za katere posvojitev je bilo treba odšteti po 1.000 evrov, in več kot 100 miz po 2.000 evrov.