Za večernico, nagrado, ki jo že dvanajsto leto podeljuje dnevnik Večer, so bili letos poleg Fritza v ožjem izboru še Andrej Predin (Na zeleno vejo), Andrej Rozman - Roza (Kako je Oskar postal detektiv), Anja Štefan (Štiri črne mravljice) in Dim Zupan (Hektor in mala šola).

Apologija črnih ptic
Žirija, ki ji je predsedoval Tone Partljič, (v njej pa so sedeli še Vida Medved Udovič, Ida Mlakar, Darka Tancer Kajnih in Petra Vidali), je v obrazložitvi svojega izbora navedla, da pesnik Ervin Fritz s svojo pesniško zbirko Vrane tako z neposrednostjo in mnogopomenskostjo pesniškega izraza kot s pretanjeno pesniško govorico nagovarja širok krog mladih in manj mladih ljubiteljev pesniške besede. Vrane so pesniško briljanten zagovor vran, ali kot je rekel avtor: so rezultat želje, da bi otroci vzljubili ta in potem še druga "nekoristna bitja".

V pričujoči Fritzevi zbirki so vrane namreč personificirani liki, ki vstopajo v pesniški svet s povsem običajnimi človeškimi opravili, stanji v obliki izštevanke, prepiri, prepričanji, generacijskimi razhajanji in spomini na pogumno mladost, pa tudi kot lokalni/krajevni oz. pokrajinski pripadniki.

Iz utemeljitve žirije
Način upesnjevanja kaže na izjemno veščega in ustvarjalnega pesnika, saj je Fritzev pesniški postopek dognan pri smotrni in učinkoviti uporabi pesniških sredstev. V ospredju njegovega pesnjenja je namreč hudomušni humor, ki vznika iz duhovitih motivov, ti so tudi sicer vgrajeni v njegov pesniški opus za odrasle bralce.

Pobeg iz sivine vsakdana
Branje Fritzevih pesmi odpira prosto pot tako dobronamernemu, prostodušnemu smehu, ki vznika ob drobnih človeških pomanjkljivostih in napakah, kot sarkastičnemu, satiričnemu in karikiranemu. Posmeh v njegovih pesmih z oksimoroni in paradoksi razkriva prikrite napake, ki nepričakovano z vso silovitostjo privrejo na dan. Bralna izkušnja Fritzevih pesmi prinaša svežino in umik pred prozaično vsakdanjostjo ter pri mladih spodbuja jezikovno ustvarjalnost na duhovit in inovativen način.

Oblikovna in zvočna prefinjenost
Posebna odlika zbirke Vrane je njena zvočna podoba, predvsem ritem, tekoče, presenetljivo rimanje in odlično izpeljane aliteracije. Zvočnost je v mladinski liriki namreč skoraj enako pomembna kot besedni pomen, saj so besede pogosto le izhodišče za ustvarjanje ritma in rime. Ritem je postavljen pred besedilni pomen, "besede" so celo lahko nesmiselne, brez pravega pomena, so le glasovni material za ustvarjanje ritma in raznovrstnih zvočnih učinkov.