Za nagrado, ki jo podeljuje Francoski inštitut v Sloveniji, so se v letu 2020, ko so v Franciji praznovali "leto stripa", lahko potegovali samo francoski stripi, ki so izšli v slovenskem prevodu pri slovenski založbi v obdobju med januarjem 2015 in julijem 2020.

Žirija, ki so jo sestavljale Melita Forstnerič Hajnšek, Saša Jerele in Mojca Schlamberger Brezar, je Katji Šaponjić nagrado podelila za ves prevodni stripovski opus med letoma 2015 in 2020, v katerem izstopajo še Otto, uzrti človek Marca-Antoina Mathieuja, Brodeckovo poročilo Manuja Larceneta in sodelovanje pri prevodu stripovske serije Ariol Emmanuela Guiberta in Marca Boutavanta.

Kot piše v obrazložitvi nagrade, je Katja Šaponjić s svojim delom dokazala, da do potankosti obvladuje vse plasti francoskega in slovenskega jezika. Suvereno se giblje med registri, uporablja ustrezne prevajalske strategije pri delih raznovrstnih žanrov, ki segajo od otroškega stripa do resnejših risoromanov in nagovarjajo različne skupine bralcev, so našteli v žiriji. Kot so zapisali, jo "odlikujejo izvrstno poznavanje vseh kodov jezika in kompleksnosti tematik ter natančnost in disciplina pri presajanju adekvatne terminologije. Prevajalkina širina znanj, podkovanost in jezikovna virtuoznost so izjemne".

Prevodi, ki so pripomogli k branosti francoskega risoromana pri nas
Ob seriji vinjet Penelope Bagieu o življenju najrazličnejših žensk iz različnih obdobij, okolij in poklicev, ki so zaznamovale zgodovino, se je prevajalka znašla pred velikim izzivom: v slovenščino je morala prenesti občutljivo ravnovesje zgodovinskih podatkov in humorja. "Nalogo je opravila z odliko," je zapisala žirija. Kot je pojasnila, je prevod Neustrašne: portreti neuklonljivih žensk (VigeVageKnjige) "organsko zlit s sliko, interpretativno natančen in maksimalno doživet". Vseskozi ohranja duhovitost, slikovitost izraza in brezhiben ritem.

Katarza (VigeVageKnjige) je srhljiv, mestoma brutalno lasciven risoroman karikaturista in striparja Renalda Luzierja Luza, enega od stebrov satiričnega lista Charlie Hebdo, ter intimna reakcija na dogajanje po terorističnem napadu na uredništvo januarja 2015. Prevajalka je morala ujeti avtorjev duh in njegovo samosvojo, srhljivo veristično govorico nežnosti in grobosti, ironije, jeze in sarkazma, ob tem pa tudi vse tančine nepojmljive brutalnosti dogajanja. Vse to je po oceni žirije prevajalki uspelo. Suvereno se sprehaja med jezikovnimi legami, med kriki in šepeti, visokim in nizkim, detajli, ki v kratkih sekvencah "butajo" bralca z vsake sličice. Izbira vulgarizmov je premišljena, neizumetničena, jezik pa odlično dohaja razplastenost francoščine.

Prevajalka po oceni žirije v vseh navedenih prevodih izkazuje mojstrsko obvladovanje različnih prevodnih strategij, visoko občutljivost za slogovne nianse in posluh za umetniško kakovost besedila. Njen opus "je prepričljivo pripomogel k prepoznavnosti in priljubljenosti francoskega stripa in risoromana v Sloveniji", je še zapisala žirija.

Nagrajenca vsako leto navdihuje ista pokrajina kot van Gogha
Nodierovo nagrado za najboljši prevod iz francoščine je Francoski inštitut v Sloveniji uvedel leta 2018 z Društvom za promocijo literarnega prevoda Atlas in Mednarodnim središčem leposlovnih prevajalcev CITL.

Nagrada lavreatu prinese enomesečno brezplačno bivanje v Mednarodnem središču prevajalcev leposlovja v provansalskem mestu Arles, kritje stroškov prevoza med Slovenijo in Francijo ter štipendijo za bivanje.