Cilj je izdaja skrbno izbranih knjig, ki niso pomembne le za slovenski prostor, ampak tudi za lažje razumevanje sveta.

V založbi ne ciljajo na množično prodajo, ampak jih zanima predvsem skupnost, ki ji dobra literatura veliko pomeni in bo prepoznala trud, kakovostno delo ter založbi zaupala dovolj, da se bo ob koncu branja ene knjige že veselila naslednje. Ključna je dobra mera izborov. Tudi če bo izdaj manj, se bodo potrudili, da bodo te dobre, pravi Manca G. Renko.

Bolj kot obsežen katalog izdaj je pomembna visoka kakovost izdaj, je prepričana. Tako kot v drugih ustvarjalnih panogah tudi v založništvu kakovostne knjige pritegnejo in zadržijo bralce ter gradijo ugled založbe. Dober sistem delovanja vključuje tudi vzpostavitev delujočega sistema prednaročil in naročnin, ki bi pomenil, da bodo bralci knjigo dobili v svoj nabiralnik takoj po izidu, s čim manj posredniki.

Sodobna literatura in spregledane klasike
Ideja o založbi se je porodila iz premisleka o možnih izboljšavah v obstoječem slovenskem založniškem prostoru. V tem je Renko pogrešala manjkajoče prevode sodobne literature v slovenščino in pospešitev teh, saj nastajajo z večletno zamudo. Poudarek bo tudi na spregledanih klasikah, torej pomembni literaturi, ki je zaradi različnih okoliščin, pogosto povezanih z zapostavljanjem marginaliziranih skupin, izpadla iz kanona in jo je treba na novo odkriti ter ji nameniti mesto, ki si ga zasluži. Pri tem se zdi odgovorni urednici pomembno, da ne ločujemo na velike in majhne teme, temveč si prav skozi literaturo tudi na videz najbolj banalne stvari zaslužijo pozornost bralk in bralcev. No! press bo stremela tudi k literarni raznolikosti glasov, pisav in žanrov, ki bo bralcem omogočil dostop do široke palete izkušenj. Slovenska založba je uspešna, če dela dobro in že samo s tem lahko preživi. "Žal je takšnih zelo malo," meni Renko.

Začenjajo s Prepovedanim zvezkom italijansko-kubanske avtorice Albe de Céspedes. Psihološki roman, ki ga je prevedel Mišo Renko, opisuje življenje žensk po drugi svetovni vojni. Teme romana se stikajo s temami Natalie Ginzburg, Annie Ernaux ali Elene Ferrante. Slednja je o pisateljici dejala: "Brati Albo de Céspedes je bilo zame kot prodreti v neznano vesolje: razred, čustva, vzdušje." Ferrante pa: "Kadar pišem, se zatečem h knjigam, ki mi ne krajšajo časa kot razvedrilo, ampak kot zanesljiva družba. Pravim jim opogumljajoče knjige in med temi so tudi knjige Albe de Céspedes. Roman bo izšel marca, sledile pa mu bodo še tri knjige.

Posebna pozornost bo posvečena esejistiki
Bralci lahko pričakujejo tudi prevod sodobnega avtofikcijskega romana francoske pisateljice Constance Debre Love Me Tender, ki se dotika materinske ljubezni, občutka izločenosti, iskanja spolne identitete in doseganja družbenih pričakovanj. Delo prevaja Eva Mahkovic.
Dve deli bosta zbirki esejev, saj je esejistika po mnenju nove založbe žanr, ki ga velja posodobiti in mu je v slovenskem prostoru treba posvetiti več pozornosti. V tem sklopu bo izšla knjiga arhitekta Miloša Kosca. Drugo z naslovom Živalsko mesto podpisuje Manca G. Renko, ki se dotika popularne kulture, ideologije, zgodovine, odraščanja in spola.

Sorodna novica Avtoportret: 59 sekund z Manco G. Renko

Manca G. Renko je uveljavljeno ime slovenskega založniškega prostora. Po izobrazbi je zgodovinarka, trenutno zaposlena na Inštitutu za kulturne in spominske študije ZRC-ja SAZU-ja, v svojem raziskovalnem delu pa se ukvarja predvsem z zgodovino spolov, intelektualno zgodovino in zgodovino dela. Od leta 2021 je urednica revije Cukr, ki jo izdaja Muzej in galerije Mestne občine Ljubljana (MGML). Pred dvema letoma je za nekaj časa prevzela tudi vlogo predsednice sveta Muzeja novejše zgodovine. Do leta 2019 je bila odgovorna urednica AirBeletrine, do leta 2020 pa umetniška direktorica festivala Literature sveta Fabula.