Rokopis, naslovljen Opis na najvišji ukaz Njegovega rimskocesar. in kralj. veličanstva Franca I. raziskanih redkosti narave, ki se nahajajo v vojvodini Kranjski, velja za temeljno delo tistega časa o tukajšnjih krajih.

Besedilo je bilo vse do zdaj na voljo samo v nemškem izvirniku. A ob tem ne gre le za prevod, temveč za sploh prvo tiskano objavo Naglovega rokopisnega poročila, ki je bilo mnoga leta shranjeno v dvorni rokopisni zbirki, zdaj pa ga hrani Narodna knjižnica na Dunaju.

Neprecenljiv dokument časa
Naglovo rokopisno poročilo o raziskavah in jamskih ogledih v Kranjski deželi obsega 17 poglavij na 98 dvojnih straneh s 25 risbami na 22 ploščah. Knjižno izdajo na 296 straneh sestavlja faksimile izvirnika, slovenski prevod, 22 velikih grafičnih prilog, ki se na široko odpirajo iz knjige in obširna spremna študija Andreja Kranjca. Knjiga je izšla v sozaložništvu Knjižnice Jožeta Udoviča Cerknica in založbe Maks Viktor.

Po besedah Marije Hribar, ki je knjigo uredila skupaj s Tinetom Scheinom in Tomažem Čečem, gre za dokument, ki je z današnjega vidika neprecenljiv. Nagel je namreč prvi pravilno razložil presihanje Cerkniškega jezera, napravil je prve načrte Postojnske jame, Svete jame pri Socerbu, Vilenice in Željnskih jam. Nadalje je pravilno razložil princip bruhalnega izvira Lintverna, raziskal in opisal najpomembnejše jame na Kranjskem, računal starost kapnika oziroma hitrost odlaganja sige in ob tem tudi izpodbijal ljudsko praznoverje v zvezi z jamami.

Direktor dvornega kabineta naturalij
Rimsko-nemški cesar Franc I., ki je vladal med letoma 1745 in 1765, je bil velik prijatelj umetnosti in znanosti. Josef Anton Nagel pa je bil med drugim direktor cesarsko-kraljevega dvornega kabineta naturalij, ustanovljenega leta 1748, in je v zvezi s tem novoustanovljenim muzejem veliko potoval. Raziskoval je jame in kras po Evropi ter je bil tako leta 1748 na cesarske stroške poslan na Kranjsko in Moravsko. Prvi namen njegove odprave je bilo raziskovanje tamkajšnjih "naravne redkosti" oziroma "čudežev narave", drugi pa zbiranje vzorcev mineralov.

"Dolgo se ni vedelo, kdaj, v katerem letnem času, je bil Nagel na Kranjskem. Znani so trije njegovi napisi: podpisal se je v Postojnski jami, v Jami pri Predjami in v Vilenici. Ti napisi na jamskih stenah so edini "dokument", v katerem so zapisani natančni datumi Naglovega obiska na Kranjskem. V omenjenih jamah je pustil napise 13., 18. in 19. julija 1748," je zapisala Marija Hribar.

Z Naglom je na to odpravo šel tudi dunajski umetnik, inženir, arhitekt in učitelj geometrije Carlo Beduzzi, ki je avtor vseh ilustracij, priloženih poročilu. Na več risbah (na primer v Magdaleni oziroma današnji Črni jami in v Sloupskih jamah) je upodobil tudi sebe. Ob Naglu je namreč po navadi tudi spremljevalec oziroma "kmet", kot ga ta imenuje, ki mu sveti z baklo.

Pomen Valvasorja za to odpravo
Velja omeniti, da je bila Slava vojvodine Kranjske (1689), v kateri Janez Vajkard Valvasor opisuje Cerkniško jezero in z njim povezane nenavadne pojave, v Avstriji in Evropi dobro znana. Tako je bilo to delo za Nagla neke vrste vodnik ter si je ogledal in raziskoval predvsem v njem opisana "naravna čudesa", a je bil njegov pogled na te naravne pojave bistveno drugačen od Valvasorjevega.

"Nagel je imel tehnično in naravoslovno izobrazbo, živel je v času razsvetljenstva, bil je racionalist in kritičen ne toliko do vere kot take, ampak predvsem do ljudske vraževernosti in neuke duhovščine. Pojave, ki so bili za Valvasorja čudežni ali vsaj nerazložljivi kot naravni pojavi ali njihove posledice, je skušal razložiti z razumom in znanostjo, to pove že na začetku poročila," je poudarila Marija Hribar. Nagel je svoje poročilo sklenil s Catalogusom naturalij, ki jih je prinesel iz teh krajev, in vključuje med drugim pet kapnikov iz Črne jame, Vilenice in Sloupske jame na Moravskem.

V Severnem Porenju leta 1717 rojeni Josef Anton Nagel je obiskoval gimnazijo in jezuitsko univerzo, med študijem se je posvečal predvsem matematiki. Leta 1740 je prišel na Dunaj, kjer je nadaljeval študij matematike na tamkajšnji univerzi. Po študiju je bil najprej dodeljen upravni službi v Brnu, nato je bil nekaj let "računski revizor" pri rudnikih soli v Solivaru na tedanjem Zgornjem Ogrskem.

Naslov dvornega matematika so mu podelili leta 1748, leta 1772 je bil imenovan za direktorja dvornega fizikalnega kabineta, tri leta pozneje pa je postal študijski direktor za matematične in fizikalne študije na filozofski fakulteti dunajske univerze. To mesto je obdržal do upokojitve okoli leta 1790. Za študente je izdal tudi priročnik, bil pa je celo osebni učitelj nadvojvode Karla Jožefa. Nagel je bil tudi stalni nameščenec cesarsko-kraljevega dvornega kabineta naturalij in je pozneje postal tudi njegov direktor. Zavoljo svoje dobre zasidranosti v dvornih krogih je dobil na dvoru tudi različne druge naloge, med drugim je raziskoval naravne znamenitosti in pridobival vzorce za zbirke. Umrl je leta 1794.