Na srečanju ministrov je bil ena izmed osrednjih točk razprave Ljubljanski proces, ki teži k ohranjanju kulturne dediščine. Širca je v svojem govoru poudarila, da je ohranjanje dediščine živ proces, ki je tudi politična gesta, saj nas sili k zavedanju naše preteklosti. Vpliva pa tudi na naše delovanje, saj nas sili k sprejemanju odgovornosti za to, kaj počnemo zdaj in kaj tako zapuščamo prihodnjim rodovom. Zato je Širca ob Ljubljanskem procesu omenila tudi predlog Deklaracije o Zahodnem Balkanu, ki jo je slovenska vlada sprejela 11. marca. Dokument namreč potrjuje slovensko zavezanost k sodelovanju in k pomoči pri razvoju te regije.
Širca je med drugim omenila še informacijsko stično točko Sklada za spodbujanje kulture v Jugovzhodni Evropi, ki je nastala v sodelovanju z Evropsko kulturno fundacijo. Ta predstavlja začetek slovenskih prizadevanj za ustanovitev informacijske platforme, ki bo podlaga za pretok informacij o vseh programih sofinanciranja na področju kulture v Jugovzhodni Evropi in za vzpostavljanje partnerstev med umetniki v praksi.
Pomen udeležbe Majde Širca na srečanju v Cetinju je imel prav poseben pomen. Prav danes je namreč Slovenija postala polnopravna članica Sveta ministrov za kulturo Jugovzhodne Evrope. Ta deluje od 31. marca leta 2005, njegov glavni cilj pa je oblikovati forum za kulturne izmenjave, s čimer naj bi bilo sodelovanje na področju kulture prvič v zgodovini postavljeno na višji politični in odločevalski nivo v tej regiji. Člani sveta so še ministri za kulturo iz Albanije, Bosne in Hercegovine, Bolgarije, Hrvaške, Grčije, Črne gore, Romunije, Srbije, Makedonije in Turčije.