To je komaj 18 centimetrov visok kipec, ki so ga iz mroževega okla najverjetneje v Yorku izdelali konec 12. stoletja.
Kip je bil prvotno verjetno del večje skupine, predstavlja pa Jožefa iz Arimateje, ki nežno s križa snema v smrti omahlo Kristusovo telo. Celotna skupina kipov je verjetno ponazarjala Kristusovo smrt ali Kristusov pasijon, pripadal pa bi ji lahko tudi fragment, ki predstavlja Juda Iškarijota pri zadnji večerji. Kipec z Iškarijotom, ki je polovico manjši od Snemanja s križa, je kot donacija v Muzej Victoria in Albert prišel leta 1949. Drugi deli domnevno večje skulpture niso znani.
Pravkar odkupljeni kipec je bil 40 let v zbirki Muzeja Victoria in Albert, vse do leta 2022, nato pa so se ga lastniki odločili prodati. Zanj se je potegoval Metropolitanski muzej v New Yorku, ki se je z dražbeno hišo Sotheby’s prvi dogovoril, da odkupi delo za nekaj več kot dva milijona funtov, vendar pa se je moral po britanskem odlogu možnosti izvoza obrisati pod nosom. Na britanskem ministrstvu za kulturo, medije in šport so namreč želeli najprej omogočiti Muzeju Victoria in Albert, da zbere potrebna sredstva in kip vrne v svojo znamenito slonokoščeno zbirko.
Februarja je londonski muzej začel kampanjo, s katero je želel zbrati potrebna sredstva, ki mu jih je, kot je po poročanju Guardiana danes sporočil, zdaj uspelo zbrati. Po besedah direktorja muzeja V&A Tristrama Hunta je bila kampanja ključna pri zbiranju sredstev za ta "ključni predmet angleške umetnosti". "Pogosto podcenjujemo obdobje prvih stoletij srednjega veka, ampak to je primer tako prefinjenega rezbarjenja ... Začutimo lahko v prizoru ujeto čustvovanje."
Vrhunci srednjeveškega ustvarjanja
Kip velja za enega najimenitnejših in najpomembnejših primerov angleške srednjeveške slonokoščene umetnosti, ki ga posebej odlikuje prav upodobitev čustev, empatije in sočutja. V muzeju ga po pomenu postavljajo ob bok slavnega svečnika iz Gloucestra iz zgodnjega 12. stoletja, ki velja za mojstrovino srednjeveške zlatarske umetnosti, in t. i. Becketovo skrinjico – emajlirani relikviarij, ki naj bi med letoma 1180 in 1190 nastal v Limogesu, pomembnem zlatarskem središču Evrope tistega časa. Ime je relikviarij dobil po prizoru smrti Thomasa Becketa.
Strokovnjaki poudarjajo pomen tega le v dimenzijah drobnega dela. Zgodovinar in priljubljeni avtor Tom Holland ga je opisal kot čudovito delo, ki presune, zaradi svoje redkosti pa je še toliko bolj dragoceno. Po besedah poznavalca srednjega veka na Univerzi Vzhodne Anglije Sandyja Heslopa je to "prva upodobitev nežnosti v likovni umetnosti". Ker je bil kip do zdaj le na posodi, se nikoli niso posvetili temeljitejši raziskavi, kar bodo zdaj storili, so sporočili iz muzeja.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje