Obe polovici slik so v muzeju Zbirke Nivaagaard na Danskem zdaj znova združili, točneje obesili drugo zraven druge, tako da zdaj podobo te družine iz 17. stoletja loči le košček stene.

Sliki sta bili ločeni že, ko je Dvojni portret očeta in sina leta 1907 prišel v muzej. Vendar pa so strokovnjaki že dlje časa na sliki iz leta 1626 prepoznavali namige, da bi bila prvotno ob obeh figurah lahko prisotna tudi ženska. K tej domnevi je napeljevala skrivnostna oblika v spodnjem delu slike. "Tukaj je nekaj. Obleka, pod njo koleno, in del stola," pravi direktorica muzeja Andrea Rygg Karberg.

Po natančni preiskavi se je izkazalo, da so bile domneve pravilne in umetnostni zgodovinarji so po raziskovanju našli manjkajoči del slike. Gre za portret ženske v črni obleki z visokim belim ovratnikom, kakršnega vidimo tudi pri možu. "Kaj takšnega se zgodi enkrat v življenju. Najti pogrešano žensko z družinskega portreta je nekaj izjemnega," je po odkritju in ponovni združitvi slik dejala direktorica muzeja.

Jørgen Wadum, strokovni sodelavec pri zbirki Nivaagaard, in Angela Jager, kustosinja na nizozemskem inštitutu za umetnostno zgodovino RKD, sta v poročilu o restavratorskem posegu, opravljenem v danski narodni galeriji SMK iz leta 1966 videla objavljeno fotografijo restavriranega dela zunaj okvirja. Na fotografijah se je videl del oblačila, roke, ki bi lahko pripadala ženski, prav tako dlani z dragocenim prstanom in elegantnima rokavicama, obrobljenima z rdečim žametom. Začela sta iskati de Vosove ženske portrete, ki bi lahko ustrezali poznanim detajlom.

Šele po restavratorskem posegu razvidno prvotno ozadje
Manjkajoči portret matere je de Vosova slika, ki je bila dokumentirana kot Portret dame iz leta 1626. Leta 2014 je portret na dražbi v Londonu kupil nizozemski galerist Salomon Lilian. Ko je kupil sliko, je bila površina potemnela, zato jo je dal očistiti in restavrirati. Na sliki se je po restavriranju pokazala krajina z drevesi, modro nebo in beli oblaki. Wadum je v nekem članku naletel na fotografijo restavriranega dela in prepoznal, da je prav to platno manjkajoči del, ter povezal niti. Krajina v ozadju obeh slik se ujema do te mere, da gre brez dvoma za nekoč skupni družinski portret. Temu prav tako pritrjujejo obrazne poteze in obrvi portretiranke, ki spominjajo na tiste pri dečku.

Veselje v muzeju je bilo toliko večje, saj slike niso le našli, ampak je bilo delo znova na prodaj, zato so ga imeli ob podpori sklada New Carlsberg Foundation možnost pridobiti.

Kdaj je bila slika ločena na dva dela?
Stroka ugiba, da bi lahko sliko razrezali po poškodbi platna. "Domnevam, da je bila v spodnjem desnem kotu poškodovana, nato pa razrezana v dve samostojni deli," pravi Andrea Rygg Karberg. Kdaj se je to zgodilo, ostaja neznano, gotovo pa je bila vsaj do leta 1830 slika še ena enota. Prva omemba Dvojnega portreta očeta in sina se je pojavila leta 1859, kar kaže na to, da je bila slika v vmesnem času razrezana.

Naslikana družina ostaja skrivnost
"Da nas je raziskava pripeljala do tega sijajnega ženskega portreta, izjemna stvar za poznavanje umetnostne zgodovine nizozemskega baroka in za našo zbirko. Mati zdaj zre v nas ob svojem sinu, čigar pogled ji je tako podoben. Vsi trije subjekti, zdaj združeni, kot je bilo prvotno zamišljeno, ne pa ločeni, zaživijo v povsem novi dimenziji, globini in sijaju," je še dejala direktorica. Raziskovalci bodo zdaj poskušali odkriti, kdo so družinski člani, ji jih je antwerpenski portretist Cornelis de Vos (1584–1651) naslikal tistega davnega leta 1626.