Lastniki nepremičnin se v starem mestnem jedru in tudi na območjih znanih pomembnejših najdišč nekdanje rimske Petovie zaradi varstva kulturne dediščine pri obnovah in gradbenih posegih znajdejo pred dodatnimi stroški in nekaterimi težavami. Spomeniškovarstvena služba pa po drugi strani poudarja pomen varovanja dediščine za razvoj kulturnega turizma.

Na tribuni so mestni svetniki, predstavniki mestne občine, občinskih zavodov in meščani opozarjali, da je ob potrebi po varovanju kulturne dediščine treba razumeti tudi dejstvo, da se čas spreminja, potrebe ljudi pa so drugačne, kot so bile pred tisočletji.

"Čeprav ščitimo dediščino, moramo vseeno iti v korak s časom," je dejal mestni svetnik Alen Iljevec, ki je opozoril na postavljanje nekaterih nesmiselnih pogojev. Lastniki nepremičnin so nezadovoljni tudi zaradi prepovedi uporabe novih gradbenih materialov pri obnovah zgradb, saj ne smejo uporabljati novih izolacijskih materialov, predpisana je vrsta oken, vrat in ostrešja.

Nekdanji svetnik Janez Rožmarin je spomnil na težave prebivalcev ob Mariborski cesti, kjer zaradi arheoloških ostankov skoraj ne smejo kopati, če pa se za to odločijo, je vsaka investicija v plinovod, telekomunikacijsko ali optično omrežje cenejša od stroška arheoloških raziskav.

Županja: Občina denarja za to nima kje vzeti
Temu je pritrdila tudi županja Nuška Gajšek, ki ne razume vztrajanja pri arheoloških izkopavanjih na omenjeni cesti, kjer je v preteklosti že bilo nekaj prekopavanj in že obstaja vsa komunalna infrastruktura. Pri tem je navedla, da bi jih samo arheologija na približno 1,7 kilometra dolgem odseku, kjer načrtujejo gradnjo meteornega kanala, stala približno 3,7 milijona evrov, dela pa bi trajala kar dve leti. "Tega denarja občina nima kje vzeti, dve leti dolga izkopavanja pa bi ob tem prebivalcem oteževala vsakdanje življenje," je poudarila.

Arheolog Andrej Magdič z mariborske izpostave zavoda za varstvo kulturne dediščine je ob tem dejal, da so tam zelo pomembne arheološke ostaline. Med drugim so bili odkriti ostanki nekdanjih luksuznih stavb uradnikov rimskega cesarstva. To je bilo po njegovem mnenju znano že konec 19. stoletja, vseeno pa so se na Ptuju po koncu druge svetovne vojne odločili, da bodo zemljišča iz kmetijskih spremenili v zazidljiva območja.

V skladu s civilizacijsko normo, ki velja v EU-ju, je prepovedano uničevati arheološke najdbe.
"Arheološko najdišče je torej bilo tam prej, preden so si ljudje na tem območju pozidali hiše, zato je v skladu z varstvenim režimom in neko civilizacijsko normo, ki velja v EU-ju, prepovedano uničevati arheološke najdbe. Če jih že odstranijo zaradi javnega ali zasebnega interesa, je to treba storiti na način, da se najprej opravi arheološka raziskava in ugotovi, kaj na nekem zemljišču sploh je," je dejal.

Da je ZVKD strokovna ustanova, ki zgolj pomaga pri varovanju kulturne dediščine, medtem ko zakonodajo in odloke pišejo drugi, pa je poudaril vodja mariborske izpostave Srečko Štajnbaher. Spomnil je, da je zdajšnji občinski odlok, ki ureja omenjeno problematiko, že iz leta 1989, leta 2006 pripravljene strokovne podlage za prenovo odloka pa da so končale v predalih, medtem ko so v vsaj 50 od skupaj 80 občin, ki jih pokriva mariborska izpostava, odloke že prenovili s sodobnejšimi varstvenimi režimi.

Županja Gajšek meni, da je zato tako, ker se je uveljavil strah, da se bodo pogoji z novim odlokom še dodatno zaostrovali in da bo še težje posegati v objekte. Oba sta potrdila, da so se na zadnjem sestanku le dogovorili, da bodo pripravili nove strokovne podlage, saj so se od leta 2006, ko so pripravljali osnutek, stvari bistveno spremenile.

"Pripravo dokumenta pričakujemo v letu dni. Lastnike pozivam, naj nam omogočijo vpogled v objekte, saj se le tako lahko celovito odločamo o tem, ali gre za kulturni spomenik. Objekti, ki imajo takšen status, lahko kandidirajo na razpisih ministrstva za kulturo, kadar se lotijo obnove," je dejal Štajbaher. Ob tem je dodal, da se pri prenovah vselej pojavi problematika pomanjkanja denarja.

Po njegovih besedah je predzadnji razpis predvideval vsega šest milijonov evrov za dve leti za vso državo, letošnji pa je 4,5 milijona evrov. "S tem ne moremo prav veliko narediti in lahko rečem, da se na terenu še dobro držimo, da ljudi prepričamo k skrbi za ohranjanje kulturnih spomenikov," je dejal in opozoril na to, da tudi ta denar ni bil v celoti izkoriščen, saj investitorji niso mogli zagotoviti svojega deleža.

Vse pripravljeno za obnovo mestne hiše
Županja je povedala, da je tudi pred občino veliko izzivov. Prvič bodo na voljo tudi evropska sredstva za kulturno dediščino, s katerimi si na mestni občini obetajo obnovo mestne hiše, ki je spomenik državnega pomena in zaradi trenutnega stanja zahteva hitro obnovo. Za omenjeni projekt je občina že prejela gradbeno dovoljenje, sofinancirali ga bodo iz sredstev CTN, ocenjen pa je na dva milijona evrov.

Nujna je zagotovitev sistemskega vira za obnovo kulturnih spomenikov
"Država žal ne namenja dovolj denarja za tovrstne projekte, zato bomo pristojne pozvali k zagotovitvi sistemskega vira ne le za vzdrževanje, pač pa tudi za obnovo kulturnih spomenikov. Čim prej bi morali govoriti o nekem fondu denarja, ki bo višji od 30 milijonov evrov na letni ravni," poudarja županja.