Zgodbo dokumentarca zaokroža eksperiment, kjer so avtorji, na podlagi podatkov, ki jih je mlada ženska Lisa pustila na spletu, rekonstruirali dogodke njenega življenje, njena pretekla občutja in duševna stanja. Analizirali so več kot 100 datotek z več kot 100 000 podatkovnimi točkami in ustvarili Lisino dvojnico.

Ta eksperiment dokazuje, da že spletni podatki zadostujejo za prepoznavanje interesov, osebnostnih značilnosti, mnenj in misli posameznika ter da je na podlagi teh podatkov mogoče predvideti vedenje ljudi ali celo manipulirati z njimi.

Naše digitalne sledi

Ena od oblik digitalnega odtisa so podatki, ki jih na spletu puščamo zavestno, npr. ko na naših družbenih omrežjih objavimo sliko ali zapis.

Veliko pomembnejšo sled, ki izdaja naš notranji svet, občutke in razmišljanja pa predstavljajo iskalni pojmi, ki ji zapisujemo v iskalnik Google. Podatke o našem vedenju beležijo tudi mnoge aplikacije, ki imajo vgrajene sledilnike.

"Čeprav se zavestno odločimo, da ne bomo uporabljali družbenih omrežij, imamo pa vseeno prenosni telefon z aplikacijami, je zelo verjetno, da Google, Facebook, Amazon,
Microsoft zbirajo podatke o nas, " pravi Frederike Kaltheurner, strokovnjakinja za umetno inteligenco.

Google, ki obvladuje skoraj 90% spleta, ima popoln vpogled v naše življenje. "Google ima zgodovino vseh naših iskanj, odkar imamo račun, če tega nismo izklopili. Pozna kraje, kjer smo bili, če smo iskali pot s telefonom, posnetke, ki smo si jih ogledali na YouTubu. To je strašljivo," pravi Eliot Bendinelli, zagovornik zasebnosti.

Bolj ko uporabljamo splet, bolj ta algoritem ve, kje smo, kaj jemo, kaj nas razveseli, kaj nas žalosti.

Podatke, ki jih je zbiral 20 let, zdaj Google prodaja tržnikom, da lahko zelo podrobno ciljajo stranke glede na npr. njihovo starost, spol, dohodek, starost njihovih otrok ali glede na zgodovino njihovega brskanja, pojasni Patrick Berlinquette, tržnik pri Googlu, ki pa se je domislil tudi načina, kako bi lahko orodje Google Ads in njegove algoritme uporabil tako, da bi pomagal ljudem, ki so depresivni ali imajo samomorilna nagnjenja. Ob brskanju za določenimi ključnimi besedami, kot so npr. "ubil se bom, ustrelil sem bom...", se uporabniku pokažejo oglasi s telefonsko linijo za pomoč v stiski.

Dokumentarec je vsekakor vreden ogleda, saj gledalca, poleg tega, da mu razkrije nekaj osnovnih pojmov delovanja današnjega digitalnega sveta, povabi tudi k premisleku, ali je res dobro, da toliko moči predajamo v roke multinacionalnemu podjetju, ki lahko s pomočjo umetne inteligence odloča, kako bo izgledala naša družba in kakšne odločitve bomo sprejemali uporabniki.