Chelsea je svoj literarni prvenec, roman Of Crowns and Legends, pilila več let – in veselila se je trenutka, ko bo lahko na podpisovanju knjig osebno spoznala svoje bralce. A literarni večer se ni izšel po načrtu: dogodka sta se udeležili točno dve duši. Pisateljica je svoje razočaranje priznala na Twitterju: "Včeraj sta samo dve osebi prišli na moje podpisovanje, zaradi česar sem bila precej potrta. Še posebej, ker je 37 ljudi označilo "Pridem" na Facebooku. Malce prizadeta sem, če sem iskrena, in rahlo osramočena."

Tvit je med prvimi opazila ameriška pisateljica Jodi Picoult, v 34 jezikov prevedena literarna zvezdnica, ki je odgovorila s svojo lastno izkušnjo: "Na prenekaterem literarnem dogodku sem že sedela sama za mizo. Včasih je kdo pristopil ... da bi me vprašal, kje je stranišče."

"Dobrodošla v klubu," ji je tvitnila kanadska pisateljica Margaret Atwood, avtorica Dekline zgodbe. "Imela sem podpisovanje, na katero ni prišel nihče, razen tipa, ki je hotel kupiti lepilni trak in je mislil, da delam v knjigarni."

Podobne izkušnje imajo tudi moški: "S Terryjem Pratchettom sva imela na Manhattnu podpisovanje ob izidu knjige Dobra znamenja, pa ni prišel nihče," se izkušnje z zdaj že pokojnim kolegom spominja Neil Gaiman. "Torej naju vodiš za dva."

Stephen King, ki mu že zelo dolgo ni treba skrbeti za branost, se spominja izida svojega drugega romana: "Na prvem podpisovanju knjige Salem's Lot sem imel eno samo stranko. Debel mulec, ki mi je rekel: 'Hej, kolega, ali veš, kje so kake knjige o 'nacijih'?"

David Nicholls ima po lastnih besedah "preveč podobnih izkušenj, da bi vse našteval", poudaril pa je le eno: "Takrat, ko so se uslužbenci knjigarne prijazno pretvarjali, da so stranke, da se ne bi počutil preslabo – to nosim s seboj."

Večkrat nagrajeni Jonathan Coe, avtor 14 romanov, se spominja: "Nekoč sem bil povabljen na festival piscev kriminalk. Ob isti uri je bil na sporedu Colin Dexter. Mene je prišel poslušat en sam človek. Malce sva poklepetala in povedal sem mu, kako vesel sem, da je prišel. Rekel je: Pravzaprav sem Ian Rankin in mišljeno je bilo, da vas bom napovedal."

Min Jin Lee, ki je zaslovela z romanom Pachinko, je prispevala svojo izkušnjo: "Imela sem literarni večer, na katerega je prišel samo bratranec mojega moža. Ena sama oseba. Tega branja ne bom nikoli pozabila."

"Vsi smo bili že v tej situaciji," je prepričana britanska mladinska pisateljica Malorie Blackman. "Nekoč sem bila gostja v knjižnici in prišlo je pet ljudi, med njimi mama, ki je pred mene posadila svoja dva malčka vrtčevske starosti in se strateško 'umaknila', da je imela malce miru."

Oglasila se je tudi Cheryl Strayed, ki jo najbrž cel svet pozna po avtobiografskem romanu Divja. "Žal mi je, da se ti je to zgodilo, Chelsea. Vem, kako grozen občutek je, ker sem ga občutila na lastni koži. Skoraj vsi pisatelji, ki jih poznam, so imeli na neki točki podobno izkušnjo. To ni odraz tebe ali tvojega dela!"

33-letna Chelsea, ki je svojo knjigo začela pisati že v srednji šoli, takega odziva seveda ni pričakovala. Njen tvit ima že skoraj 80 tisoč všečkov in več kot 4 tisoč odgovorov s celega sveta. "Popolnoma šokirana sem spričo vsega tega. Trenutno se počutim tudi zelo ljubljeno! Zasuli so me z izrazi podpore – najbolj pri srcu so mi sporočila pisateljev, ki so rekli, da sem jih navdahnila, da bodo še naprej ustvarjali in prodajali svoja dela," je komentirala za CNN.

Viralni tvit je seveda koristil tudi njeni knjigi: po avtoričinih besedah je roman Of Crowns and Legends zlezel na prvo mesto v Amazonovi sekciji arturijanskih fantazijskih romanov.