Kot je poudarila vodja piranske kandidature Martina Gamboz, so projekt izdelali participatorno in v povezavi z občani, kulturnimi operaterji in umetniki s tega območja. S projektom želijo vnesti večplastne spremembe, od dojemanja širšega istrskega območja brez meja do krepitve, tudi finančne, umetnikov, kulturnih operaterjev in mladih znanstvenikov ter drugačno dojemanje sočloveka.

Sklep vlade okrnil kandidaturo
Vodja kandidature je pojasnila, da so po sklepu vlade, da bo projektu EPK 2025 namenila deset milijonov evrov, okrnili svojo prijavo, tako da je operativni stroškovnik njihove kandidature zdaj okoli 26 milijonov evrov. Ob tem opozorila, da "če ni dovolj sredstev, ni velikih razvojnih projektov". Dediščina projekta bo – ne glede na uspešnost kandidature Pirana – izdelana skupna strategija na področju kulture za vse štiri obalne občine, je še dodala Martina Gamboz.

"To je dejansko zgodovinski trenutek."
Kot navedeno, je piranski župan Đenio Zadković poudaril, da je esenca projekta evropska, saj da gre celo za "model, kako naj bi živela moderna Evropa. /.../ To je dejansko zgodovinski trenutek in za nas Istrane velika stvar," je dodal župan in med konkretnimi projekti, ki so predvideni v okviru kandidature, poudaril naložbo v palačo Trevisini, kjer si želijo vzpostaviti glasbeni center.

Prečenje meja kljub tehničnim oviram
Podobno so sožitje in preseganje meja poudarjali tudi župani drugih občin. "Evropski uniji lahko ponudimo več Evropske unije, kot jo dejansko sama predstavlja," je koprski župan Aleš Bržan ponazoril, kako v istrskem prostoru živijo v sožitju in prepletu kultur. Nadalje je župan Ankarana Gregor Strmčnik poudaril, da istrski župani nimajo pristojnosti za odstranitev tehničnih ovir na meji, "je pa ravno takšen projekt s področja kulture tisti projekt, ki pelje v pot izboljšanja družbenih odnosov, večjega spoštovanja med ljudmi, da ograje na mejah niso več potrebne".

Kot je povedal še izolski župan Danilo Markočič, si s pomočjo EPK-ja obetajo večjega povezovanja med občinami ter tudi pomoči pri izvedbi konkretnih naložb, kot je ureditev bodočega kulturnega centra, za potrebe katerega je občina že odkupila zemljišče. Predstavitve v Kopru se je udeležil tudi tržaški župan Roberto Dipiazza, ki v kandidaturi Pirana vidi "veliko priložnost za to, da bodo ljudje spoznali to čudovito območje".

Sicer pa bo v letu 2025 Evropska prestolnica kulture postalo eno mesto iz Slovenije in eno iz Nemčije.