"Če obstaja manifestacija, na vsebino katere je Hrvaška lahko ponosna, potem je to sobotni program razglasitve Reke za evropsko prestolnico kulture," so zapisali v Jutarnjem listu.

Obenem so poudarili, da je celotni hrvaški državni vrh bojkotiral slavnostno odprtje na Reki in da so hrvaški skrajnji desničarji iz veteranskih združenj manipulirali z resnico, ko so napadali podobo jugoslovanske zastave ob reški razstavi o šestih državah, v katerih je živela Reka v preteklem stoletju.

Izbrisali so mejo med odrom in mestom
Prireditve ob odprtju se je sicer, kot poroča Večernji list, udeležilo več kot 30.000 obiskovalcev. Režiser Opere Industriale Dalibor Matanić je povedal, da so zbrisali mejo med občinstvom in izvajalci ter odrom in mestom ter spomnili na najbolj dramatične in najzanimivejše dogodke iz zgodovine mesta.

"Medtem ko so se v zaspanem nedeljskem jutru v reških lokalih izmenjavali vtisi in je beseda tekla o tem, ali je bilo poudarjeno antifašistično odprtje preveč (jugo)nostalgično ter ali je bil potreben ravno takšen spomin na današnje ustavne vrednote na Hrvaškem, so organizatorji program nadaljevali," so dogajanje interpretirali v Večernjem.

Urbana Opera industriale je prinesla zvok, glasbo, hrup in svetlobne učinkke ter združila nekaj sto izvajalcev, med katerimi so bili glasbeniki, plesalci, gledališki umetniki in tudi varilci, povzema Jutarnji list.

Zapisali so še, da so se v industrijski operi prepletali od poganskih ritualov prek industrijske revolucije do rocka, avantgardne književnosti in postmodernistične opere. Približno petdesetminutna predstava je združila industrijsko, punk, metal, atonalno in avantgardno glasbo, sodobni ples, hrup tovarn in pristanišča, pustne maske in delavce v modrih oblekah.

Odmevala je pesem Bella ciao
"Crescendo je sledil z neverjetno močno in spodbujajočo različico partizanske pesmi Bella ciao, ki je sledila punkovski in rockovski Reki, ki se je na koncu razvila iz industrijskega kaosa v sijajni izvedbi številnih reških kitaristov in bobnarjev ter mešanega pevskega zbora Jeka Primorja in drugih izvajalcev," opisujejo v zagrebškem časopisu.

V komentarju, ki so ga objavili v Večernjem, piše še, da na odprtju ni bilo "patetičnega in poceni patriotizma, ki gre delu hrvaške javnosti že dlje časa precej na živce". Na drugi strani si je projekt EPK-ja vendarle zaslužil kakovostnejši ali vsaj krajši in vsebinsko boljši program odprtja, ki bi se močneje odmaknil od ideološkega spodbujanja hrvaških delitev in frustracij, "ki nam niso v čast in zaradi katerih smo pri repu Evrope, ko gre za demokratičnost, transparentnost in upoštevanje drugačnega mnenja," dodajajo.

V hrvaških medijih je mogoče prebrati tudi več odzivov občinstva, mnenja so različna, a prevladujejo pozitivni komentarji. Slišati je bilo, da je bilo odprtje "grozljivo" in da je "prevladala subkultura". Ampak tudi, da je bila prireditev "prava reška", "zanimiva", "futuristična", "fantastična" in "enkratna".