V konfederaciji muzejev Internacionala so se odločili povabiti umetnike, naj se udeležijo pogovora iz njihovih zdajšnjih življenjskih in delovnih prostorov, pogojev in krajev. Njihove prispevke bodo pod naslovom Umetniki v karanteni delili na spletu od danes dalje.

Sedmerica sodobnih in modernih
Internacionala je konfederacija muzejev, ki združuje sedem velikih evropskih ustanov s področja moderne in sodobne umetnosti, ki je k sodelovanju pri tem projektu povabila še umetnike Majo Smrekar, Babija Badalova, Osmana Bozkurta, Simnikiwe Buhlungu, Olo Hassanain, Sanjo Iveković, Sinišo Labrovića, Rogelia Lopeza Cuenca & Elo Vega, Kate Newby, Danielo Ortiz, Zeyno Pekunlu, Isidora Valcarcela Medino, Guyja Woueteja, Akrama Zaatarija in Pawla Žukowskega, so sporočili iz Moderne galerije.

Poleg ljubljanske Moderne galerije so v Internacionali še MACBA (Barcelona), Muzej moderne umetnosti (Varšava), Museum van Hedendaagse Kunst Antwerpen (Antwerpen), SALT (Carigrad in Ankara); Van Abbemuseum (Eindhoven) in Museo Reina Sofía (Madrid).

Leta 1979 na enem izmed zagrebških balkonov
Razmisleki umetnikov nam podajajo nove poglede na javni/zasebni prostor, solidarnost in kritiko, ki se seveda bistveno navezujejo na ta čas, so zapisali v obvestilu. Ob tem so spomnili na performans, ki ga je leta 1979 izvedla umetnica Sanja Iveković, ki sodeluje tudi pri aktualnem projektu. Na dan, ko je predsednik Josip Broz – Tito obiskal Zagreb, je na svojem balkonu izvedla 18-minutni performans Trikotnik. Sedla je na balkon, brala knjigo, pila viski in se pretvarjala, da masturbira, dokler ni na njenih vratih pozvonil obveščevalni agent in ji ukazal, naj gre v stanovanje in tam ostane ...

"So taki domači prostori še vedno lahko potencialno subverzivni in lahko podajajo javno izjavo, kot jo je Sanjin balkon na koncu 70. let preteklega stoletja," se sprašujejo organizatorji pobude Umetniki v karanteni. Po njihovih besedah je pobuda skromen prispevek k razpravam o učinkih zdajšnje pandemije in ponoven razmislek o komunikacijskih kanalih, ki vplivajo na naše zdajšnje zaznavanje in porabo informacij, ter o potencialnosti obstoječih prostorov.

Leta 2020 na enem izmed ljubljanskih oken
Slovenska umetnica Maja Smrekar je prispevek z naslovom Internacionala, 4. dan pripravila v sodelovanju z Urško Lipovž. Avtorici vsak dan opoldne na polico odprtega okna namestita zvočnik in v slogu sproženega alarmnega znaka sirene predvajata 90 sekund trajajočo Internacionalo, ki jo ob trenutnih razmerah razumeta kot himno simbolične mobilizacije v stanju splošne civilne imobilizacije.

Njuna akcija je referenca na dogodek iz filma Amarcord (1973) režiserja Federica Fellinija, ki se v 30. letih preteklega stoletja dogaja v Italiji: ko v zvoniku cerkvice na mestnem trgu gramofon predvaja posnetek Internacionale, ga po hitrem postopku sestrelijo.

Dejavnost, za katero sta se odločili, da bo trajala tako dolgo, kot bodo trajali ukrepi omejitev gibanja, se je začela 19. marca. Spodbudila jo je napoved slovenske vlade, da bo ministrom in državnim sekretarjem dvignila plače za 30 odstotkov, medtem ko ni bila sprejeta še nobena rešitev glede ukrepov pomoči prebivalcem zaradi posledic epidemije novega koronavirusa.

Zvok pesmi povzroči, da se njun pasji družabnik s prvima okončinama občasno povzpne na okensko polico, s čimer vzbudi korelacijo z rusko avantgardo. Ta živali razume kot pomembne sodelavce pri proizvajanju svobode in jih zato primerja s proletarci, še piše v sporočilu za javnost.

Prispevke umetnikov bodo do 7. maja delili prek spletnih družbenih omrežij Internacionale, na spletni platformi @internationaleonline ter na spletnih straneh in družbenih omrežjih njenih članic. Kot so še napovedali, jih bodo objavljali ob torkih in četrtkih.