Izkopavanja v antičnih Pompejih, kraju, ki ga je izbruh Vezuva leta 79 pokopal pod plastjo vulkanskega pepela in ga zamrznil v času, kažejo, da ogromni kupi smeti na zunanji strani mestnega obzidja tja niso bili odvrženi naključno – zdi se, da so odpadke zbirali, sortirali in preprodajali.

Ameriška akademičarka Allison Emmerson, članica ene od raziskovalnih ekip v Pompejih, je za britanski The Observer pojasnila, da so bili odpadki med drugim nagrmadeni v visoke kupe ob severnem mestnem obzidju. Kupi, skozi katere se prekopavajo arheologi, so bili visoki tudi po več metrov, v njih pa so bili kupi zdrobljenega mavca in porcelana, ki sta bila verjetno namenjena za ponovno uporabo kot gradbeni material.

Ovržena teorija o potresu
Arheologi so do zdaj mislili, da so ti kupi nastali, ko je približno 17 let pred usodnim izbruhom vulkana Pompeje prizadel še potres. Večino kupov so odstranili med arheološkimi izkopavanji v prvi polovici 20. stoletja, a terenski delavci še vedno občasno najdejo kakega novega.

Del Pompejev je bil zgrajen iz smeti
Laboratorijska analiza teh ostankov je zdaj rekonstruirala pot smeti iz mestnih domovanj v predmestna odlagališča, podobna današnjim smetiščem, in od tem nazaj v mesto, kjer so jih uporabili kot gradbeni material, recimo v tleh novih zgradb. Emmerson se s svojo ekipo posveča predvsem postopku gradnje antičnih mest, v tem primeru Pompejev. "Ugotovili smo, da je bil del Pompejev zgrajen iz smeti. Kupi na zunanji strani obzidja niso bili samo stvari, katerih so se hoteli znebiti. To so bili odpadki, ki so jih sortirali in nato kot gradbeni material prodajali nazaj v mesto."

Mesto, zamrznjeno v času
Pompeji so bili, kot danes vemo, razkošno mesto, ki se je kitilo z velikimi trgi, bogatimi vilami, kopališči, javnimi hišami in obrtnimi delavnicami; imeli so celo amfiteater, v katerem je gladiatorske boje lahko spremljalo do 20 tisoč ljudi. Ko je izbruh Vezuva leta 79 skoraj v hipu zadušil in pod seboj pokopal vse življenje v mestu, je umrlo več kot dva tisoč ljudi. Več stoletij pozneje, leta 1748, so raziskovalci pod plastjo vulkanskih sedimentov na lastno presenečenje odkrili skoraj popolnoma nedotaknjeno mesto – ohranilo se je celo nekaj štruc kruha. Danes so Pompeji seveda Unescov spomenik svetovne dediščine in privabijo dva milijona in pol obiskovalcev na leto.

Kakšno zgodbo pripovedujejo smeti?
Emmerson in njeni sodelavci so "pot" smeti skozi mesto rekonstruirali s pomočjo vzorcev prsti. "Zemlja, v kateri izkopavamo, se razlikuje glede na to, kje so bile smeti prvotno odložene. Smeti iz greznic in latrin so pripomogle k nastanku bogate, organske prsti. Smeti, ki so se sčasoma nabirale po ulicah in v kupih pred mestnim obzidjem, so pripomogle k nastanku veliko bolj peščene zemlje. Te razlike nam pomagajo določiti, ali so odpadki nastali tam, kjer smo jih našli, ali pa so bili pripeljani od drugod in reciklirani."

Ponekod so denimo v stenah hiš našli majhne delce keramičnih ploščic in razbitih amfor ter kepe mavca in malte. "Take stene so bile prekrite še z dodatno plastjo mavca, ki je prikril zmešnjavo pod seboj."

"Do zdaj je veljalo, da so bili kupi pred mestom posledica potresa – češ da so ljudje iz mesta očistili ostanke podrtij, da jim niso bili v napoto. Ampak med izkopavanji sem ugotovila, da se je mesto širilo in da so bile tudi zunaj obzidja razvite četrti. Torej ni bilo ravno smiselno, da bi ta predmestja uporabljali samo kot odlagališče," je pojasnila arheologinja.

Morda nas lahko česa naučijo
Dandanes se z odpadki spopadamo tako, da je poudarek predvsem na tem, da jih odstranimo iz svojega vsakdana, ugotavlja. "Večinoma nam ni mar, kaj se s smetmi dogaja, da jih le kdo odnese. V Pompejih pa so imeli popolnoma druge prioritete: smeti so pazljivo zbirali in sortirali."

"Pompejci so živeli veliko bližje svojim smetem, kot bi se nam danes še zdelo sprejemljivo. To ni bilo zato, ker ne bi imeli primerne infrastrukture ali ker se jim s tem ne bi ljubilo ukvarjati, ampak zato, ker so njihovi urbanistični principi stali na drugačnih temeljih. To je pomembna referenčna točka za današnjo krizo z odpadki. Dežele, ki se najuspešneje spopadajo s smetmi, so posvojile kako različico antičnega modela: prednost so dale uporabnosti, ne pa samo odstranjevanju."