Skulpturo bodo preselili v nov dom, je potrdilo vodstvo Mestne galerije. "To je bodisi sijajen dan za Wellington ali pa grozen dan za Wellington, srednje poti med tema dvema držama pa praktično ni," je za tiskovno agencijo AP komentiral član mestnega sveta Ben McNulty. (Sam je zaradi slovesa umetnine "obupan", je dodal.)

Delo z naslovom Quasi je ustvaril novozelandski umetnik Ronnie van Hout, ki stvaritev opisuje kot "delni avtoportret". Izdelana je iz jekla, polistirena in umetne smole. Čeprav so nekateri na to pomislili, je predstavništvo galerije zanikalo, da bi bil kip, ki je nastal že leta 2016, mišljen kot upodobitev ali karikatura nekdanjega ameriškega predsednika Trumpa.

Umetnikova roka zaživi lastno življenje
"Predloga za orjaški hibrid roke in obraza so bili posnetki umetnikovih telesnih delov," je zapisano na njihovi spletni strani. "Zdi se, kot da je "umetnikova roka" dobila lastno pošastno življenje." Ime namiguje tudi na to, da se umetnika navezuje na Kvazimoda, iznakaženega protagonista Hugojevega klasičnega romana Notredamski zvonar.

Prebivalci Wellingtona so si ob postavitvi inštalacije na družbenih omrežjih dali duška: mestno pridobitev so opisovali kot "vročično nočno moro" in kot "nekakšno pošastno, zlohotno bitje".

V zadnjih petih letih pa je umetnina – vsaj nekaterim – malce prirasla k srcu. "Ne morem trditi, da ga je ob prihodu enoglasno sovražilo celo mesto, ampak vsaj 80 odstotkov ljudi si je mislilo: Kaj je ta pošast? Kaj smo storili?", pravi McNulty. "Ampak z leti pa so se ljudje malo omehčali, obstaja proquasijevska struja, h kateri štejem tudi sebe."

"Res je moteč, ampak zdaj je zaščitni znak Wellingtona," je v sredo o Quasiju pripomnila mimoidoča Anja Porthouse, ki priznava, da je "nesrečna", da bodo kip odstranili. (Kljub temu pa na družbenih omrežjih ne manjka šal o tem, da bo vsak čas nad Wellingtonom "dvignjeno prekletstvo".)

"Osebno bom zelo vesela, da se bo Quasi napotil še kam drugam," je bila iskrena županja Wellingtona Tory Whanau. "Mislim, da je vsesplošen občutek olajšanja kar velik."

Van Hout je odstranitev kipa za agencijo AP komentiral takole: "Vse ima svoj konec. Prepričan sem, da bodo Quasija pogrešali, ampak tudi lovecraftovske nočne more se morajo enkrat vrniti tja, od koder so prišle. Zdaj boste lahko reflektirali samo o njegovi odsotnosti."

Pošast je hotela samo malo ljubezni
Pred stažem v Wllingtonu je Quasi tri leta preživel na strehi umetnostne galerije v Christchurchu, kjer je nekega lokalnega umetnostnega kritika tako razbesnel, da je napisal manifest desetih razlogov, zakaj se je nakaze treba znebiti. (Prvi in glavni razlog je bil, da je Quasi "enovrstična šala", ki razen elementa presenečenja in začetnega šoka ne ponuja ničesar, eden od "pomožnih" razlogov pa, da roka prezirljivo in posmehljiv uperja prst v mimoidoče in pisarniške delavce pod seboj.)

"Morda pa pošast hoče samo, da bi jo kdo imel rad?", se je takrat na kritike odzval van Hout.