V newyorški Metropolitanski operi na leto uprizorijo več kot 200 opernih predstav, velja pa za eno najuglednejših opernih gledališč na svetu. Foto: EPA
V newyorški Metropolitanski operi na leto uprizorijo več kot 200 opernih predstav, velja pa za eno najuglednejših opernih gledališč na svetu. Foto: EPA
Plakat krstne izvedbe
Plakat, ki je oglaševal krstno izvedbo Traviate leta 1853 v gledališču La Feníce v Benetkah. Foto: Wikipedia
Traviata - v italijanskem jeziku pomeni 'skreniti s prave poti' - je opera v treh dejanjih oz. štirih slikah. Besedilo za opero je po romanu Dama s kamelijami Alexandra Dumasa napisal Francesco Maria Piave. Foto: SNG Opera in balet Ljubljana

Prenos iz slovite opere v New Yorku se je na programu ARS začel ob 19. uri, v glavni vlogi Violette je nastopila Angela Gheorghiu, ob njej pa smo lahko prisluhnili Jamesu Valentiju kot Alfredu in Thomasu Hampsonu kot očetu Germontu, orekster pa je vodil dirigent Yves Abel.

Od romana prek drame do opere
Ko je Guiseppe Verdi leta 1852 obiskal Pariz je celo mesto govorilo le o enem; o najnovejši drami Dama s kamelijami, ki je nastala - po nekoliko manj uspešnem - romanu Aleksandra Dumasa mlajšega. Avtobiografska zgodba je nastala na podlagi avtorjeve zveze s kmečkim dekletom, ki mu je uspelo priti v Pariz in postati ena najbolj razvpitih kurtizan, že pri 23 letih pa je umrlo za tuberkulozo. Verdija je romantična zgodba v trenutku prevzela in v nekem pismu je prijatelju pisal: "Za beneški La Feníce pišem Damo s kamelijami. Imenovala se bo La Traviata. To je zgodba za naš čas. Noben drug skladatelj se je ne bi lotil - tako zaradi kostumov kot zaradi obdobja in tisoč drugih neumnih predsodkov. Jaz pa jo pišem z največjim veseljem." V šestih tednih je opero končal, v končni fazi oblikovanja besedila pa se je k Verdiju na posestvo Santa Agata preselil libertist Piave, tako da sta lahko skupaj popravljala ter dopolnjevala besedilo.

Spor s cenzorji
Zaradi kontroverzne vsebine - škandalozne afere med razvpito kurtizano in naivnim mladeničem - pa se je Verdi zapletel v spopad s cenzorji. Ti so sicer imeli le dve manjši zahtevi: skladatelj naj bi spremenil prvotni naslov opere "Čast in smrt" ter časovno opredeljenost dogajanj, toda druga zahteva je Verdija razjezila. Zdi se, da so bili cenzorji prepričani, da bo pomik dogajanja v 18. stoletje omilil šok, ki bi ga opera lahko povzročila, on pa v to ni hotel privoliti.

Opera je krstno izvedbo doživela leta 1853 v beneškem gledališču La Feníce, a je v očeh kritikov in občinstva popolnoma pogorela. Pritoževali so se nad tenoristom z grlenim glasom, odcvetelim baritonistom in debelušno sopranistko, ki nikakor ni bila primerna za vlogo bolehne junakinje. Ob vsem tem pa ne pevci in ne gledalci niso razumeli tematike, ki jo je Verdi uglasbil in kaj je pravzaprav z zgodbo hotel sporočiti; gre za ljubezensko zgodbo, ki se vrti okoli razklanosti med družbeno sprejemljivim in narekom srca ter aktualizira nemoč preseganja socialnih razlik.

Čas je dober sodnik
Vendar pa Verdija slab sprejem ni skrbel, v pismu prijatelju je namreč zapisal. "Traviata je doživela popoln polom in - še slabše - ljudje so se ji smejali." Dodal pa je: "To me ne skrbi. Osebno sem prepričan, da sinočnja obsodba ne bo trajna," oziroma, kot je zapisal v svojem verjetno najslavnejšem pismu: "Traviata včeraj zvečer je bila polom. Moja krivda ali krivda pevcev? Čas bo povedal." Že prihodnje leto je bila Verdijeva vera potrjena: Traviato so v revidirani obliki na novo uprizorili v beneškem gledališču San Benedetto in takrat je doživela precej drugačen sprejem. Ko je skladatelj primerjal obe uprizoritvi, se je čudil: "Takrat je propadla, zdaj pa vzbuja vznemirjenje!" Opera je kmalu nato obšla vse evropske odre in postala najpopularnejše delo v zgodovini opere. Na naših tleh pa so jo prvič uprizorili v Ljubljani leta 1867 v izvedbi nemških glasbenikov.