Drama Ivana Cankarja Kralj na Betajnovi je v koprodukciji SNG Drama Ljubljana in Drame SNG Maribor doživela novo postavitev v režiji Eduarda Milerja. Dramaturginja ter avtorica priredbe in songov je Žanina Mirčevska, ki ključno nalogo predstave vidi v tem, da "opravi s klišejskim dojemanjem sveta, ki se deli na izkoriščevalce in izkoriščane". Ljubljanska premiera se bo zgodila nocoj, v Maribor pa se produkcija premierno seli 28. februarja.

Demonstracije izbruhnejo, karavana gre dalje
Predstava je nastajala v dveh mestih, kjer je lani potekal upor proti tedanji oblasti. "In vendar pred gledalca postavlja sliko, kot da se na spirali zgodovine nismo premaknili nikamor, saj se ponavljajo vedno isti vzorci," ugotavlja direktor ljubljanske Drame Igor Samobor. Tandem Mirčevske in Milerja po njegovih besedah vedno ponuja ostre in natančno usmerjene interpretacije, zato se tudi tokrat napoveduje ostra obravnava tudi trenutnih političnih razmer na Slovenskem.

V središču drame Kralj na Betajnovi je fabrikant, mogotec in kandidat za poslanca Jožef Kantor (Jernej Šugman), ki je povzpetnik, egocentrik, manipulant, nasilnež ... Podkupovanje, umazani lobizem in spletke so njegovi osnovni prijemi za dosego cilja, ko pa ti ne zadostujejo, Kantor poseže tudi po umoru. Čeprav posamezniki okoli njega vedo za njegove zločine, si nihče ne upa s prstom pokazati nanje. Nasprotno: Kantor je vodja, je kralj na Betajnovi, ki vzbuja spoštovanje.

Brez Kralja ni Betajnove
Po besedah Mirčevske je z vidika neoliberalističnega kapitalizma mogoče reči, da je Kantor tisti, ki poganja razvoj in vzpostavlja red na Betajnovi. Če ne bi bilo Kantorja, ne bi obstajala niti Betajnova. Betajnova se tega dobro zaveda in njen cilj je trdno ščititi najvišjo avtoriteto, tudi če Kantor prizna, da je morilec. Betajnova je koruptivna in hlapčevska skupnost.

Tokrat tudi s petjem
Ker je tematski korpus hlapčevstva v Cankarjevem opusu tako bogat, se jim je po besedah Mirčevske zdelo nujno, da ga v čim večjem obsegu uporabijo v predstavi. Tako je nastala ideja o songih, ki so predvsem kompilacija Cankarjevih replik iz njegovih dramskih besedil. Umestitev songov v izvirno dramsko strukturo še poudarja grotesknost hlapčevskega duha.

Songi so zasnovani v obliki večglasnega petja v slogu slovenskih ljudskih pesmi, ki so izraz enotnosti in sloge, namen petja pa je združitev v bratstvu. V slovenskih pesmih je ljudstvo lepo, ponosno in pokončno. V prirejenih songih pa je vsebina prav obratna: songi so pritrditev kolektivu, da je dosegel soglasje o tem, kako bo preživela gnila Betajnova, je še povedala Mirčevska.

Krivi smo vsi, ki smo politike izvolili
Miler je pri ustvarjanju predstave črpal iz sedanjosti. Kot je dejal, ne mara tarnanja nad klišejem, da so politiki krivi za vse. "Volili smo jih sami, zato smo sami krivi, da smo tam, kjer smo", je pribil.

V vlogi fabrikanta Jožefa Kantorja nastopa Jernej Šugman, v vlogi njegove žene Zvezdana Mlakar, v vlogi hčerke Francke pa Nina Ivanišin. Igrajo še Tina Vrbnjak, Marko Okorn, Vladimir Vlaškalić, Aleš Valič k. g., Aljaž Jovanović, Valter Dragan, Barbara Žefran, Kristijan Ostanek, Maja Končar, Nejc Ropret in Matija Stipančič.

Scenograf predstave je Branko Hojnik, kostumografinja Jelena Proković, avtor glasbe Boštjan Gombač.

Drama Kralj na Betajnovi je bila prvič uprizorjena leta 1904 v ljubljanskem Deželnem gledališču v režiji Františka Lierja. Tokratna produkcija je že 37. slovenska uprizoritev Kralja na Betajnovi.