Scenografija uokviri dokončno in obenem deluje kot portal v neskončno. V tem kontekstu navadni načini videnja in dojemanja izgubijo pomen, so razveljavljeni. Zamenjava perspektive obstaja v obliki velikega platna kot tudi monumentalne globine. Najdrobnejši predmeti so vidni tako jasno, kot bi bili povečani pod drobnogledom, a jih zasenči celota. Foto: Cankarjev dom
Scenografija uokviri dokončno in obenem deluje kot portal v neskončno. V tem kontekstu navadni načini videnja in dojemanja izgubijo pomen, so razveljavljeni. Zamenjava perspektive obstaja v obliki velikega platna kot tudi monumentalne globine. Najdrobnejši predmeti so vidni tako jasno, kot bi bili povečani pod drobnogledom, a jih zasenči celota. Foto: Cankarjev dom
Operacija: Orfej
Minimalistična zvočnost Johna Cagea se uresniči v polnokrvnem koralu, glasba Boja Holtna, ki se navdihuje pri renesančni zborovski glasbi in je bila napisana prav za to uprizoritev, pa je bujna in opojna. Slovita arija Che faro senza Euridice iz Gluckove opere Orfej in Evridika se pojavi kot klasični citat, ikona, spomin. Nastopa dvanajst pevcev, mezzosopranistka, plesalka in dirigent. Foto: Cankarjev dom

Prizori v predstavi, ki je sestavljena iz scenskega sosledja gledaliških podob, so zasnovani z lučjo in podprti s simfoničnim petjem, napajajo pa jih nasprotja: tema in luč, življenje in smrt, zvok in tišina. Operacija: Orfej je vizualna opera, razdeljena v tri dejanja. Hotel Pro Forma z Danske in Latvijski radijski zbor sta jo uprizorila v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma.

Orfejevo potovanje kot dramaturška podlaga
Mit o Orfejevem potovanju v podzemlje ni prikazan neposredno. Pomeni dramaturško podlago ali orodje, pri čemer klasična razdelitev mita na tri dele snuje niz podob, poustvarjenih v sodobnem odrskem jeziku. V prvem delu prevladuje tema, ki se nanaša na Orfejev spust v podzemlje. V ozračju osenčene polteme drugega dela se iz senc izvijajo osebe, ki pripovedujejo o Orfejevem prihodu iz podzemlja. Tretje dejanje obvladuje močna svetloba, ki simbolizira izgubo Evridike kot izbrisanega spomina. Sledi niz podob, ki se izrišejo v preigravanju popolne iluzije dvodimenzionalne ploskosti in tridimenzionalne globine.

Ob zboru le pevka in plesalec
Operacija: Orfej je izjemna vizualna interpretacija, ki s svežega vidika osvetljuje osnovne elemente tradicionalne opere. V njej ni klasične delitve na soliste in skupine, saj ob zboru nastopata le pevka in plesalec. Glasba se poigrava z antagonizmi in razlikami, ki se privabljajo in pojasnjujejo: pretanjenost in voluminoznost, posamezno in skupinsko, solist in zbor. Zadnja, Latvijski zbor in pevka Baiba Berke, v živo izvajata glasbo Johna Cagea, Boja Holtna in arijo Che faro senza Euridice iz Gluckove opere Orfej.

Libreto izzveni v čutnem toku besed, uprizorjenem kot simfonično petje a capella. V fluiden, barvit in mrakoben trebuh oceana se potopi kot žareča pesem ter se znova pojavi na strehi sveta, kjer ravnokar poteka čaščenje kulta smrti, so zapisali na spletni strani Cankarjevega doma.

A. K.