Nikolaja Ceausesca in njegovo ženo Eleno so, potem ko sta Romuniji vladala 24 let, po hitrem postopku obsodili na smrt in ju na božični večer leta 1989 usmrtili. Proces je bil, ne glede na to, da sta Ceausescova diktatura in povzdigovanje lastne osebnosti na raven kulta prinesla Romuniji več slabega kot dobrega, kontroverzen. Kaj pa se je na tem procesu pravzaprav dogajalo?

Rekonstruiranje zgodovinskih dogodkov
Odgovor na to ponuja drama z naslovom Ceausescove zadnje ure, ki bo doživela premiero v v gledališču Odeon v Bukarešti, nastala pa je pod okriljem Mednarodnega instituta za politični umor s sedežem v Berlinu in Zürichu. Institut je bil ustanovljen leta 2007, ukvarja pa se z umetniško rekonstrukcijo zgodovinskih dogodkov.

Avtor drame je eden izmed soustanoviteljev omenjenega instituta, Milo Rau, nastopili pa bodo romunski igralci. Igra naj bi s pikolovsko natančnostjo rekonstruirala dogajanje in okoliščine procesa v vojašnici Targovište na jugu Romunije. Po dveh predstavah v Bukarešti, danes in v petek, bodo igro na temo zgodovinskih dogodkov izpred dveh desetletij med 18. in 21. decembrom predstavili v Berlinu. Bern in Zürich jo bosta gostila januarja, Luzern pa februarja prihodnje leto.

Prepoved splava, kult lastne osebnosti ...
Ceausescu je od konca II. svetovne vojne pa do leta 1965 zasedal mesto takoj za tedanjim predsednikom Romunije, po njegovi smrti leta 1965 pa je postal vodilni romunski politik. Kmalu po prevzemu je večino oblasti strnil v lastni osebi, kmalu pa se je odcepil od Varšavskega pakta. Romunija se je od takrat dalje raje kot s Sovjetsko zvezo povezovala z drugimi obrobnimi komunističnimi režimi, npr. s Severno Korejo.

Ceausescov zli sloves je močno povezan z odloki o prepovedi splava ter z ukazom o natalitetnem standardu iz l. 1966, ki naj bi zagotovil dvig števila Romunov do 20 milijonov (ta cenzus je bil dosežen l. 1969). Ceausescu je tudi prijateljeval s Kim Il Sungom in partijami neopredeljenih držav v tretjem svetu, predvsem v Afriki.