Novo sezono Slovenskega mladinskega gledališča bo nocoj ob 20.00 uvedla slovenska premiera predstave Nižina neba po motivih Ovidijevih Metamorfoz, besedilu Nebojše Popa Tasića in v režiji Jerneja Lorencija. Lorenci se pri svojih predstavah večkrat spopada z mitskimi temami, v Nižini neba pa je pod vprašaj postavil dojemanje človeka in Boga oziroma človeka kot Boga. "Človeška banalnost je tista, ki niža nebo ter ubija Boga in božje v človeku," je režiserjev razmislek na to temo.

Naravnost k eksistencialnemu bistvu
Ključni pojem predstave je blaznost, v gledalca pa skuša zasaditi vprašanja: Kaj je tisto, kar nas poganja?, Kaj zahteva od nas, da smo? in Kaj nas ohranja v veri, da ima vse skupaj nekakšen smisel? Osnovno izhodišče drame je, da je človek bitje igre (homo ludens) in da za igro potrebuje malo razlogov. "Ko se igra enkrat začne in traja dovolj dolgo, preneha biti igra in postane kruta resničnost, kakor da bi človeka poganjala blaznost, in ne razum. Potemtakem spremembe oblik, ki so gonilo Ovidijevega pisanja in filozofije, niso mogoče, dokler se igra ne konča. Človek je prisiljen trpeti v obliki, ki mu je dana."

Lorenci se v SMG vrača po uprizoritvah Poroke Witolda Gombrowicza (2004) in Epa o Gilgamešu v priredbi Popa Tasića (2005). Pri svojih predstavah se večkrat spopada z mitskimi temami, med besedili, ki si jih je želel postaviti na oder, pa so tudi Ovidove Metamorfoze. K sodelovanju je ponovno povabil Popa Tasića, ki se je pri pisanju drame zgledoval po mitih in legendah iz Ovidovih besedil, hkrati pa jim je skozi besedilo nasprotoval.

Jasne ločnice med komedijo in tragedijo tokrat ni
Prepletanje dramskega in postdramskega, komičnega in tragičnega ustvari srhljivo celoto, ki bi jo lahko označili za tragično grotesko. Če se svet in gledališče začneta tako, da so bogovi občinstvo, ljudje pa – ne po svoji volji – igralci, se zgodba konča tako, da ljudi ni več, bogovi pa končajo na odru, v prostoru časa in trpljenja.

Nižina neba je mednarodno premiero doživela že 19. julija na čedadskem Mittelfestu. V predstavi igrajo Primož Bezjak, Damjana Černe, Željko Hrs, Marko Mlačnik, Romana Šalehar, Matija Vastl in drugi. Scenografijo je oblikoval Branko Hojnik, kostumografijo Belinda Radulović, za glasbo je poskrbel Branko Rožman, za "kartografijo giba" pa Gregor Luštek.