Predstavo je režiral Saša Jovanović v sodelovanju z igralko Aljo Kapun, ki je poskrbela za likovno zasnovo, izdelavo lutk, koreografijo in animacijo.

Po njunih besedah je Palčica pravljica o hrepenenju po osebni svobodi in uresničitvi lastne sreče. Drobna deklica, ne večja od palca, se znajde na potovanju po svetu, v katerem ji vsako bitje, ki ga sreča, želi vsiliti svoje poglede na življenje. Vsakdo si jo želi podjarmiti, jo zasužnjiti v svet svoje edine veljavne resnice.

Ko sreča ptico lastovico v stiski, ji nesebično pomaga; a ko v stisko zaide sama, lahko računa na njeno pomoč in skupaj poletita v svobodo.

Jovanović, sicer že stari znanec ptujskega odra, meni, da Andersenove stvaritve nikoli niso bile namenjene samo otrokom, pač pa tudi odraslim. "Otrok verjetno vidi zgodbo bolj površinsko, odrasli gledalec pa lahko vidi globlje in bere tudi tisto, kar je sicer zapisano simbolno in globlje od samih besed," je dejal Jovanović. Tudi Palčica je po njegovem mnenju tak primer, saj je v zgodbi precej sodobnega in tudi globlje sporočilo.

Kritika odtujenosti in samozaverovanosti
Tako kot v mnogih drugih Andersenovih zgodbah se tudi v tej razkrivajo različne lastnosti človeka in družbe. V njej se skozi potovanje deklice razkriva kar nekaj sodobnih tem, ki so arhetipske in splošno človeške. V Palčici se med drugim avtor dotika kritike odtujenosti in dejstva, da vsak človek vidi samo svojo pot in resnico, je še povedal Jovanović.

Zelo čustveno osebno je sodelovanje pri tem projektu vzela Kapunova, ki je kot mati dveh majhnih otrok veliko razmišljala, kako se lotiti besedila. Kot je dejala, v njej vidi tudi sebe in svojo naivnost iz zgodnje mladosti.

Predstava je nastala v koprodukciji z Gledališčem Labirint in Društvom lutkovnih ustvarjalcev Ljubljana.