Drama Slovenskega narodnega gledališča Maribor bo nocoj ob 20.00 v Stari dvorani premierno uprizorila krstno izvedbo drame Primoža Viteza in Matjaža Latina Ta mračni predmet poželenja po motivih iz filmov Luisa Buñuela. Predstavo režira Latin, v njej pa nastopajo Vlado Novak, Eva Kraš, Milada Kalezić/Barbara Jakopič Kraljevič, Irena Mihelič, Bojan Maroševič, Miloš Battelino, Irena Varga, Kristijan Ostanek, Mirjana Šajinović, Zvonko Funda, Miha Bezeljak, Nejc Ropret, David Hlade k. g., Milan Goltes, Dragan Ilič in Jernej Babič.

Dramaturg Primož Vitez in režiser Matjaž Latin sta po motivih iz Buñuelovih filmov Ta mračni predmet poželenja, Diskretni šarm buržoazije, Fantom svobode in Rimska cesta napisala dramsko besedilo Ta mračni predmet poželenja. Filmsko zgodbo, ki je tudi sama imela predlogo - Louysov roman Ženska in pajac - sta Latin in Vitez nadgradila s perfidnostjo buržoazne družbe in z njihovimi razpravami o teoretičnih in praktičnih religioznih vprašanjih.

Ostro bičanje okostenele španske buržoazije
Luis Buñuel (1900–1983), eden najpomembnejših španskih filmskih režiserjev, se je s svojo prepoznavno nadrealistično filmsko estetiko zapisal v svetovno zgodovino filma. Buñuel, ki je veljal za ekscentrika in čudaka, je iz nizanja protislovnih podob, s katerimi je izražal občutenje tesnobe in groze, prezir do aristokracije in duhovščine (ki imajo s svojo moralno držo ljubezen in erotično izkustvo za smrtni greh), oboževanje sanjskih in razumsko neutemeljenih preskokov, ustvaril številne, velikokrat nagrajene in še večkrat popljuvane umetnine takrat še mlade filmske zgodovine.

Za osnovno zgodbo sta Vitez in Latin vzela odnos med Fernandom in Conchito, starejšim moškim iz sloja buržoazije in zapeljivo mlado žensko iz nižjega družbenega razreda. "V nadaljevanju naju je zanimalo, kam lahko to njuno zgodbo umestiva; odločila sva se za buržoazni milje iz filma Diskretni šarm buržoazije," pojasnjuje Latin.

Večna privlačnost nedosegljivega
Rdeča nit zgodbe je disfunkcionalni odnos med premožnim Fernandom in lepo špansko plesalko Conchito, ki se z vedno novimi izgovori otepa telesnega zbližanja s Ferdinandom, čeprav ga vsakokrat spusti malce bliže. Ta igra moškega peha v blaznost - Conchita beži od njega, se mu upira, gola pleše v kabaretu in se, vsaj na videz, predaja mlademu ljubimcu.
Fernando ljubezenska trpinčenja vedno slabše prenaša, in ko ga preplavi prvinska agresivna sila, si ne more pomagati. Na tej točki se vlogi zamenjata - Conchita v Fernandu prepozna pravega moškega, on se umakne, a v naravo strasti je vgrajena tudi nepredvidljivost, zato se zgodba o mračnem predmetu poželenja tukaj še ne konča.

Elementi nadrealizma ostajajo
"Uprizoritev Ta mračni predmet poželenja se začne in konča v teatru, v parterju. Poskušam razbijati ustaljene načine gledanja, slediti razumsko nerazložljivim momentom, ki so bili Buñuelu tako ljubi in ki jih je, kadar je le mogel, vstavljal v svoje filme kot neko nerazložljivo skrivnost, presenečenje.

S Primožem Vitezom sva hotela izpostaviti ljubezensko zgodbo ambasadorja Fernanda in njegove nove služkinje Conchite, ki jo Fernando pripelje na večerjo v svojo aristokratsko družbo. Daljši umik glavnih dveh likov, ki zapustita večerjo, popolnoma prekine tok njune zgodbe, poudarek pa prestavi na pogovore ob večerji in šele kasneje se ponovno vrnemo k njuni zgodbi."

Prevajalec delovnega gradiva in dramaturg je Primož Vitez, scenograf Branko Hojnik, kostumograf Andrej Gabron, skladatelj Drago Ivanuša, koreograf je Sytze Jan Luske, oblikovalec svetlobe Franci Rampre, lektor je Janez Bostič, oblikovalka maske pa Mirjana Djordjević.