V predstavi, ki je premierno na odru Male drame zaživela danes ob 20.00, igralci Drame (Veronika Drolc, Matija Rozman in Boris Mihalj) nastopajo kot vloge, performerji Vie Negative (Katarina Stegnar, Marko Mandić in Grega Zorc) pa kot njihovi avtorji.

"Ideja je potencial preboja samo, če do skrajnosti zaostri svoje razmerje do realnosti. Do preboja, in to je historično dejstvo, jo lahko pripelje le totalen barbarski spopad, ne kulturen dialog, ne nacionalna zavest, ne slovenstvo, ne javno dobro, ne demokratične vrednote. Edino, kar nas lahko izvleče iz tega romantičnega blata, je več barbarstva in manj kulture," je na temo osnovnega "problema" predstave izjavil Marko Mandić.

Predstava je šesti performans iz serije Vie Negative Nerazrešljivo, v katerih se lotevajo nerazrešljivih paradoksov, ki v jedru strukturirajo dinamiko sodobne družbe in eksistenco posameznika. Zasnovo, besedilo in sceno za predstavo je pripravil Bojan Jablanovec, zasnoval pa jo je skupaj s Stegnarjevo, Mandićem in Zorcem.

Svež veter na odru Drame
Ravnatelj Drame Igor Samobor ob tem verjame, da se vsi v gledališču ukvarjajo z "istimi problemi; razlika je le v obliki". "Moram reči, da so v zadnjem času tudi razlike v obliki vedno manjše. V Drami se velikokrat spuščamo v raziskave gledališkega prostora morda ravno zato, ker je eden izmed članov Vie Negative Marko Mandić, ki izkušnje prinaša k nam," je pojasnil.

V iskanju "skupnega travmatičnega jedra"
Stegnarjeva je dodala, da je bil prvi izziv pri sodelovanju vprašanje, ali lahko dva producenta, ki izhajata iz tako različnih produkcijskih modelov in estetskih ciljev, najdeta skupni imenovalec, s katerim bi se lahko poistovetila. "Odgovor je bil že na samem začetku jasen: kar nas povezuje, je kontekst, v katerem ustvarjamo, ki ga nagovarjamo in ki nas plačuje. Kontekst, ki ga imenujemo s frazo slovenski kulturni prostor. Smisla svojega sodelovanja zato nismo iskali v formiranju skupnega jezika, temveč v identificiranju našega skupnega travmatičnega jedra. In to je slovenska kultura," je pojasnila.

"Taki kulturi ne želimo pripadati"
"Kultura je koncept, ki ga slovenska politika že generacije in generacije zavija v svoje prežvečene ideološke plenice. Danes je to postal usmrajeni koncept povprečnosti, potrošništva, svobodnega trga, kulturne industrije, socialnega pravičništva, razsvetljenskega razumništva, nacionalnega napuha in moralistične skrbi za javni interes," je dejal Zorc. "Danes je slovenska kultura koncept, ki mu nikoli nismo, ki mu ne želimo in ki mu ne bomo nikoli pripadali."

Soočenje namesto zlitja
Dodal je, da je režiser in avtor koncepta že na samem začetku sprejel dve pomembni konceptualni odločitvi: predstava ne bo zlitje, simbioza ali opajanje dveh različnih ustvarjalnih principov, temveč njuno radikalno soočenje, ter ne bo napad "neinstitucionalne ekscesne norosti" na "estetsko ubranost institucije", temveč soočenje s skupnim sovražnikom, kulturo.

"Generalka za generacijo je obračun s kulturo, ki ji ne pripadamo, obračun s prihodnostjo, ki je nočemo, in obračun z generacijo - našo generacijo, ki to že predolgo prenaša," je poudaril Mandić.