Elzin stavek se sicer nanaša na otroka, Emo in Jureta, ki sta se odločila zapustiti dom, pa vendar govori zlasti o ustvarjanju lažnega videza uspešnega partnerskega odnosa in srečne družine, ki si ga sama prizadeva ustvarjati.

Grenki razpad družine
Zabavna in trpka skica prologa ločitve je drama Jeroena van den Berga, nizozemskega dramatika, režiserja in ustanovitelja gledališke skupine Oranjehotel. Van den Bergovo pisanje žanrsko zaznamuje preplet dramskega in komičnega, kar dosega s fragmentarnostjo besedila, ki se skozi prizore zlije v celoto. Njegove like določajo in osmišljajo pogled drugega oziroma omejujoči medsebojni odnosi, ki ponujajo navidezno svobodo in varnost. Vse to vsebuje tudi Podžig, igra o razpadu družine, v kateri je vsak poskus zbliževanja obsojen na propad, praznovanje materinega petinštiridesetega rojstnega dne pa se spremeni v pravo katastrofo. V središču spopadanja z resnico v družinskem krogu je tudi videokamera, ki beleži resnico in spomine, a kljub ponavljanju »veselega praznovanja« nikakor ne zmore ujeti družinske sreče, še enega samega trenutka ne. Otroka spoznata zlaganost odnosov in se odločita zapustiti (varno) družinsko zavetje, starša za kaj takega nimata več moči. Mož se bo še vedno podrejal ženi ter njeni igri samoslepil in samoprevar.

Meščanske frustracije skozi vse žanre
Kljub surovosti, pikrosti in krutosti igra, ki bo drevi doživela predpremiero, v petek pa premiero na slovenskih odrih, vsebuje humorno, groteskno in absurdno nianso ter vsekakor prinaša svežino za še tako zahtevno gledališko občinstvo. Slogovno se namreč predstava odlikuje po učinkovitem preigravanju vseh žanrov, od komedije do groteske, drame in tragikomedije ter jo mojstrsko umešča v sodobni potrošniški svet in njeno polaščevalno družbo. Originalnost predstave direktorica gledališča Katja Pegan pripisuje tudi dejstvu, da Nizozemska nima tradicije dramskega pisanja in so številnejše generacije dramskih piscev vzniknile šele v zadnjih petnajstih letih. "In kjer ni tradicije, je več svobode za raziskovanje, besedilo pa dovolj samoniklo in zato zanimivo. Še toliko bolj Van den Bergov Podžig, saj je 2003 prejel nagrado za najboljše dramsko besedilo, napisano v nizozemskem jeziku," zatrjuje Peganova. Strinja se tudi z obrazložitvijo nagrade, da gre za "neusmiljen, a izreden prikaz meščanske družine, frustracij, grenkobe in nemoči staršev, žalosti in strahu, a prav tako otroških sanj."

Družina, celično jedro družbe
Postavitev nizozemske drame na koprski oder je že dvainpetdeseta predstava Splitčanke Nenni Delmestre, režiserke, prevajalke, esejistke, nekdanje ravnateljice Drame NHK Split, od leta 2008 pa predsednice Sveta NHK Split. Za Delmestrovo je družina v 21. stoletju ena najzanimivejših in pomembnejših tem, s katerimi bi se moral ukvarjati prav sodobni teater. Še vedno je nukleus družbe, v kateri se izoblikuje individuum, ki oblikuje svet okoli sebe in svet na splošno. Spremembe v sodobni družbi pa so postavile vrednote in prioritete na povsem drugačen položaj. Mediji zapovedujejo, da naj se "posameznik dojema kot subjekt, ki se mora ukvarjati izključno z ustvarjanjem lastne sreče in zadovoljstva", meni režiserka predstave. V sodobni družbi je čut za skupnost že skorajda povsem usahnil, prevladuje le še egocentrizem. Vsi moramo ostati večno mladi, starši pa podobni svojim otrokom, da bi ohranili tisto pomembno mesto v njihovem življenju. Predstava zato vprašuje, če se mora družina v svoji rigidni obliki za vsako ceno še ohranjati, tudi če ni zdravo niti za enega člana. "V teh okoliščinah forma in pravila za funkcioniranje družine same postanejo pretežki okovi, življenje v skupnosti pa neke vrste pekel," ugotavlja Delmestrova. Posebno pozornost in težo predstave prevzame tudi sin Jure. "Neizprosno in iskreno svoji družini postavi ogledalo, ki se že v naslednjem trenutku razblini na tisoče koščkov," pravi Rok Matek, ki se z vlogo sina prvič predstavlja kot novi stalni član igralskega ansambla Gledališča Koper. Skupaj z Mojco Fatur, Ajdo Toman in Gorazdom Žilavcem si v predstavi prizadevajo ujeti hiter tempo besedila. Scenografija, kostumografija in glasbeni izbor Venezuelke Line Vengoechea pa odrsko živost le še spretno dopolnjuje.