V navidez preprosti igri, ki je v resnici kritična obdelava pojavov kriznega časa, kot jo je označil umetniški vodja Drame Janez Pipan, glavni vlogi igrata Branko Šturbej in Barbara Cerar. Poleg njiju je na oder stopil velik del igralskega ansambla, med drugim Marijana Brecelj, Uroš Fürst, Saša Pavček, Gregor Bakovič, Dare Valič, Ivo Ban, Jurij Zrnec in Zvezdana Mlakar. Na predstavi glasbenika Klemen Bračko in Rok Piletič glasbo izvajata v živo.

Horvathovo dramo, napisano leta 1930, je prevedla Mojca Krajnc, ki je poskrbela tudi za dramaturgijo. Režijo je prevzel Janusz Kica, scenografijo Jürgen Lancier, kostumografijo Gerti Rindler Schantl, glasba pa prihaja izpod peresa Stanka Juzbašiča.

Drama izpod peresa utemeljitelja moderne dramatike
Ustvarjanje avtorja, ki spada med utemeljitelje moderne dramatike, sta najbolj zaznamovala gospodarska kriza in vzpon fašizma, nacizma in vzhodnega totalitarizma. V Sloveniji so Horvathovo delo prvič igrali v sezoni 1963/64. Prva filmska ekranizacija Horvathove dramatike je bila na vrsti šele leta 1979, v slovenščini pa smo njegova romana dobili šele v 90. letih. Zgodbe iz Dunajskega gozda je Horvath pisal skoraj kot filmski scenarij, v katerem se prizorišča vrstijo od kopališča ob Donavi do bordela, zato je bila postavitev drame zahtevno delo.

Kaj se skriva pod romantičnim površjem?
Podobno zahtevna je tudi snov. Dramatik upodablja male ljudi iz predmestja, ki jih neprizanesljivo portretira in razkriva njihove pogosto nizke etične standarde. Horvath je nekoč sam zapisal, da "do devetdeset odstotkov Nemčije, tako kot vseh drugih evropskih držav, sestoji iz dokončanih ali nedokončanih malomeščanov; vsekakor malomeščnov." Čeprav je zgodba na prvi pogled romantična, pa pod površjem vlada nagonskost. Liki želijo uspeti, a jim to spodleti.