V Mali drami bo nocoj ob 20.00 premiera dveh kratkih besedil gledališkega klasika Samuela Becketta, združenih v en večer. Predstava z naslovom Gledališka skica II in Igra je režijski debi Ajde Valcl. Na oder MGL-jevega Studia pa je režiser Andrej Jus postavil predstavo Balade za vsakdanjo rabo, ki bo prav tako zaživela nocoj ob 20.00, drugi krst pa se bo zgodil dan pozneje, 26. septembra ob ista uri.

"Beckettovska" vprašanja in reflektor
Beckettov večer v Drami je pravzaprav deloma krstna predstav, saj Gledališka skica II doslej še ni bila uprizorjena na slovenskih odrih, medtem ko je Igra z odra že spregovorila tudi v slovenščini, v kombinaciji z drugimi avtorjevimi teksti. Obe besedili je prevedel Matej Juh, sopostavitev obeh tekstov v enotno predstavo pa je delo režiserke same.

Glavna tematika Beckettovih del so temeljna vprašanja človekovega bivanja, ki pa jih ni mogoče dokončno razložiti, kar velja tudi za njegove igre. Tloris oziroma koncept Beckettovega sveta je zelo podoben tistemu, kakršnega poznamo v gledališču - oder kot metafora za življenje, vsak posameznik v svojem času odigra svojo, dodeljeno mu vlogo. Pri Beckettu višji princip predstavlja nek gledališki rekvizit, tokrat je to žaromet. Igri govorita o negotovosti človeka, ko je postavljen v skrajno situacijo, se sooča s smrtjo in se sprašuje, kaj je življenje skozi ne-vedenje o smrti.

Na sceni Branka Hojnika, v kostumih Belinde Radulović in ob za ta večer napisani glasbi Saše Lušića bodo nastopili - v "skici" Bojan Emeršič, Saša Tabaković in študent AGRFT-ja Žiga Udir, v Igri pa poleg Emeršiča Saša Mihelčič in Silva Čušin.

Prizori iz človekove osamljenosti
Prav tako se človekove osamljenosti loteva Andrej Jus v Baladah za vsakdanjo rabo. Predstava, ki je nastala v koprodukciji z E.P.I. centrom, je niz osmih prizorov, ki jih povezuje vzdušje osamljenosti. Predstava je nastajala s pomočjo igralskih improvizacij, končni rezultat pa je za tovrstno tehniko netipična predstava, saj je bolj urejena, nadzorovana v dobrem pomenu besede". Osnovne napotke je dal režiser, razviti pa so v podrobnosti v izvedbi štirih igralcev.

Osem prizorov med seboj ni vsebinsko povezanih, povezuje jih občutek osamljenosti. Zakaj prav to občutje? To sem najbolj intenzivno preživljal, še pred gospodarsko krizo, z opazovanjem sebe in okolice, je pojasnil režiser. Predstavo je gradil na "prizorčkih", ki jih je pred dvema letoma zapisoval v svoji beležnici, in spoznanju, da si "vsi lažemo, da osamljenosti ni", kljub vsem sredstvom komunikacije.

Na sceni in v kostumih Jasne Vastl nastopajo Ana Dolinar, Matej Puc in Domen Valič ter, kot gostja, Tijana Zinajić, znana tudi po režijah. Skladatelj pri predstavi je bil Branko Rožman,