Obe predstavi je na oder postavil Diego de Brea. Deli je Ionesco spisal leta 1950 in 1951, sta pa med najbolj duhovitimi in veljata za predhodnici znamenite Plešaste pevke, je pojasnila umetniška vodja Slovenskega ljudskega gledališča Tina Kosi. Prihodnost je v jajcih je tudi nadaljevanje igre Jacques ali podrejenost.

Osnovno vodilo obeh iger pa je avtorjevo karikiranje malomeščanstva, njegovih navad in komformizma. Ionesco malomeščanstvo smeši absurdno. Osnova malomeščanske družbe je družina, v kateri se je treba podrejati stvarem, kot so poroka, načrtovanje otrok in podobno.

Po mnenju Tatjane Doma, dramaturginje predstave, Ionesco v dramskem besedilu ne posnema realnosti, besedilu me je le sredstvo raziskovanja, v katerem so dialog, gibanje, scenografija, rekviziti in maska enako pomembni elementi raziskovanja neznanega sveta. Kot še dodaja Tatjana Doma, je Ionesco ustvaril svojstveno obliko gledališča, kjer se prepletajo fantastično, iracionalno in paradoksalno ter vizualni in verbalni prizori sanj, kjer se prepletajo tragično in komično, realizem in fantaskita, vsakdanjost in nenavadnost.