Predstavo nemškega avtorja Eberharda Streula so označili za čarobno opero za otroke in odrasle. Delo je nastalo po predlogi Händlove opere Alcina, predstava pa v režiji Henrika Neubauerja. Sceno je zasnoval Andrej Stražišar, kostume Nada Slatnar, predstava pa je napisana za pet solistov in tri glasbenike.

Z značilno baročno glasbeno zasedbo
Arije, ki so glavni del predstave, so ob spremljavi blok flavte, čembala in violončela poustvarili Rebeka Radovan, Saška Kolarič, Andrej Debevec, Robert Vrčon in Rusmir Redžič. Značilno glasbeno zasedbo baročnega časa pa so sestavljali Mateja Bajt (blok flavta), Barbara Jagar (violončelo) in Igor Švara (Čembalo). Slednji je tudi dirigent predstave.

Od muzeja do hiše strahov
Idejo je avtor dela dobil, ko so novembra 2001 v Londonu odprli muzej o priznanem skladatelju, ki so ga poimenovali Händlova hiša. Pri pisanju pa so bile vir navdiha zanj, poleg opere, tudi govorice, da v njegovi hiši straši.

V sobanah Händlove hiše v Londonu je tudi portret grofice von Wordsworth, ki je skladatelja strastno ljubila. Ker je bila njena ljubezen neuslišana, ne more umreti in njen nemirni duh zdaj straši po muzeju. Mladi skladatelj Christopher Brown, ki muzej obišče s svojo zaročenko, na vsak način hoče videti prav sobo s sliko grofice, nato pa v muzeju skrivnostno izgine. Andrea obupano išče svojega zaročenca, ki se medtem zaljubi v čarovnico Alcino.

Društvo, tesno povezano z glasbenim ustvarjanjem
Fantom iz Händlove hiše je tretja premiera Slovenskega komornega glasbenega gledališča, ki se ukvarja z uprizarjanjem komorne glasbenogledališke umetnosti, zlasti iz obdobja baroka in sodobnosti.

Gledališče, ki je bilo ustanovljeno leta 1996, deluje kot društvo, ki združuje znane ustvarjalce, poustvarjalce in raziskovalce glasbe in glasbenega gledališča.

Kulturni dogodki v palači
Turjaška palača, prenovljeno domovanje Mestnega muzeja Ljubljana, tako tudi s tem dogodkom odpira vrata različnim javnim prireditvam. Po besedah direktorice muzeja Taje Vovk Čepič, so si namreč zadali celj palačo čim bolj izkoristiti za celo paleto javnih dogodkov, tudi v sodelovanju z neinstitucionalno kulturo.