Gre za dramsko delo verjetno najuspešnejšega dramatika, ki je po Bertoldu Brechtu ustvarjal v nemškem jeziku. Epistemološki poudarek je Berger Fizikom vtisnil ob pomoči teorije, ki jo je Paul Feyerabend razvil v knjigi Proti metodi, vizualni učinek pa predstavi v izvedbi SMG-ja daje slikovno gradivo Edwarda Hopperja, je pojasnil režiser. Ponovitve predstave bodo v SMG-ju v Ljubljani.

V Fizikih so zaigrali Sabina Kogovšek, k. g., Olga Grad, Petra Rojnik, k. g., Željko Hrs, Ivan Rupnik, Pavle Ravnohrib, Niko Goršič, Damjana Černe, Ivan Godnič, Uroš Maček in Ivan Peternelj.

Izbira premiernega prizorišča ne preseneča, saj se Fiziki dogajajo v sanatoriju v Švici. Dva pacienta, "znanstvenika" Einstein in Newton, zasledujeta pacienta Moebiusa, konstruktorja znamenitega traku, navznoter obrnjene osmice, znaka za neskončnost. Sanatorij vodi dr. von Zahnd, ki nadzoruje sklade in stanja na borzah. Ta vsebina služi kot okostje predstave, vse drugo pa je interpretacija, je povedal Matjaž Berger.

Berger je pred leti že režiral Brechtovega Galilea Galileia, kjer je pogled znanstvenika usmerjen v nebo, tam najde tako vero kot znanost. Friedrich Duerrenmatt (1921-1990) pa se v Fizikih, tako kot tudi drugje v svojem opusu, postavi v nasprotno pozicijo Brechtu in znanstvenika obrne k raziskovanju človeka in poudari uničujočo moč znanosti, ki je daleč od etike in morale.

Galileo Galilei je bil Brechtova vélika obsesija, vélika tema, ki temelji na predelavi in obdelavi motiva o soglasju, o tistem, ki zna reči da, in o tistem, ki se mora naučiti reči ne. Leta 1947 je Brecht znova (že dvajsetič) predelal Galilea Galileia in v epilogu zapisal: »Veliki fiziki so bežeč zapuščali službo pri svoji vojni vladi; eden najznamenitejših je prevzel učno mesto, ki ga je sililo k zapravljanju njegovega delovnega časa za poučevanje elementarnih začetnih razlogov, samo da mu ni bilo treba delati za to oblast. Sramotno je postalo kaj odkriti.« Govoril je o primeru Roberta Oppenheimerja.

Friedrich Dürrenmatt nadaljuje to zgodbo, a z drugimi sredstvi in v drugem žanru. Kot parabolo s Heglom in Marxom. Če je prvi še lahko zatrjeval, da se vsi veliki dogodki zgodijo dvakrat, prvič kot tragedija, drugič kot farsa, drugemu preostane samo to, da doda, da je farsa strašnejša kot tragedija, je pred premiero Dürrenmattove igre Fizik zapisal režiser predstave in umetniški vodja Mladinskega gledališča Matjaž Berger.