Predstava je sicer v prvi vrsti namenjena mladostnikom, vendar ustvarjalci so prepričani, da bo s svojo vsebino in izvedbo nagovorila tudi odrasle. Rostandova drama Cyrano de Bergerac iz leta 1897 je dosegla gledališko nesmrtnost ter se vedno znova rojeva na različnih odrih sveta. Večžanrska variacija francoske in svetovne klasike v divjem ritmu in sunkovitem tempu govori o tem, kaj vse se lahko skriva za besedo. V predstavi se prepletajo muzikal in lutke, ki predstavljajo Cyranojevo zgodbo, ta pa je umeščena v formo televizijske oddaje.
Predstavo je režiral Jakub Vašíček, dramaturg Tomaš Jarkovsky pa kot rdečo nit uprizoritve izpostavlja razkol med staro in novo dobo, ki vsaka prinašata svoj pogled na čas, na odnose, globino težav in njihovo reševanje. "Enako kot danes stoji stari svet proti novemu svetu, se lahko reče, da lutke stojijo proti drugim žanrom v gledališču," razmišlja Vašiček. Lutke torej predstavljajo Cyranojevo zgodbo, nasproti pa stojijo uspešni sodobni žanri.
Videz ni vse
Po besedah igralke in prevajalke Elena Volpi je predstava v prvi vrsti namenjena mladostnikom, ki jim skozi Cyranojevo zgodbo želijo sporočiti, da ne gre vse staviti na videz, ki je v današnji dobi pomemben, in na hitrost, ki določa sleherni dan.
V predstavi nastopajo še Miha Bezeljak (Rihard), Maksimiljan Dajčman (Maks), Anže Zevnik (Viktor) in Uroš Škaper (poštar), scenogafija je delo Kamila Belohlavka, kostumografka in avtorica likovne zasnove lutk pa je Tereza Vašičkova.