Gre za prvo "koronsko" predstavo brez občinstva v mariborski operi: današnjo premiero lahko spremljate samo na radijskih valovih in kot videoprenos na ARS-ovi spletni strani in na njegovem profilu na Facebooku.

Režiser Krešimir Dolenčić je ustvaril veselo in razigrano ozračje, scenograf Matic Kašnik stilizirano podobo švicarske vasi v Alpah v slogu pravljičnih risank, kostumograf Alan Hranitelj lepe in elegantne kostume, oblikovalka luči Vesna Kolarec pa je predstavi s premišljeno uporabo svetlobe postavila piko na i. Ne zamudite torej vizualno mikavne in zabavne predstave, četudi bo šlo samo za virtualno gledališko izkušnjo.

"Posebna premiera v posebnem času. Zelo sem vesel, da smo ustvarili to predstavo, da naši ansambli lahko delajo in pevci ohranjajo kondicijo. Naslov je bil izbran že pred časom, preden nam jo je zagodla korona. Po nekem naključju tudi spada v ta čas – gre za vedro komedijo s pisano sceno, ki komaj čaka, da se odprejo vrata gledališča in da se lahko predstavi širšemu občinstvu," razmišlja umetniški vodja mariborske opere Simon Krečič.

Režijo tega Donizettijevega dela je za prvo uprizoritev v mariborski operi torej prevzel hrvaški režiser Krešimir Dolenčić. "V tem posebnem obdobju ljudje potrebujejo nekaj veselega, komedijo. Gre za humoren libreto. Hotel sem, da se občinstvo ob predstavi zabava, zato sem ustvaril pravljico. Ta sicer zahteva veliko naporov od pevcev, ki morajo tudi igrati. Uporabil sem govorjene dialoge in ker gre za izziv, so nekateri igralsko presegli vsa pričakovanja. Prepričan sem, da bo občinstvo v predstavi uživalo, saj smo storili vse za to – zabavno in veselo bo."

Zgodba se posveča Mariji (interpretira jo Petja Ivanova), dekletu, ki jo je še kot nebogljeno dete polk francoske vojske vzel za svojo. Dogovorjeno je tudi, da se bo poročila z nekom iz polka … Toda dekle ljubi kmeta Tonia (Martin Sušnik), ki ji je nekoč rešil življenje. Ta je zato odločen: postati mora vojak. Sledi preobrat, ko se narednik Sulpice (Jaki Jurgec) ob priimku Berkenfield spomni, da so pri mali Mariji, ko so jo posvojili, našli listek s tem imenom. Pokaže ga markizi (Irena Petkova), ta pa spozna, da je dekle njen otrok. Marijo odpelje na svoj grad, a vsi poskusi, da bi iz nje naredila plemkinjo, so zaman. Na koncu, po neuspelih ženitnih ponudbah, markiza le privoli v njuno poroko.

Dirigent predstave bo Simon Robinson, nastopili bodo še: Dada Kladenik (vojvodinja Krakenthorp), Dušan Topolovec (Hortenzij), Sebastijan Čelofiga (Korporal) in Suzuki Hideyuki (Notar).

"Libreto morda ni najmočnejša plat te opere, je pa zagotovo glasba tista, ki prepriča. To opero daš na repertoar predvsem takrat, ko imaš primernega tenorista. Mi imamo v ansamblu Martina Sušnika, ki mu ta vloga zelo lepo leži. Tu je še Petja Ivanova, ki se je ne le glasbeno, ampak tudi igralsko lepo vživela v svojo vlogo. Zdi se mi, da smo s pevsko zasedbo imeli srečo," je še povedal Simon Krečič.

"Gre za vokalno izredno zahtevno delo, tako za zbor kot za vokalne soliste in ne nazadnje tudi za orkester, ki mu je Donizetti namenil nekaj virtuoznih pasaž. Nekoliko smo zmanjšali število glasbenikov v orkestru, tako da so dobro naštudirali svoje vloge, in to me izjemno veseli," pravi dirigent Simon Robinson, ki tudi meni, da je Donizettijeva Hči polka primerna za vse čase. "Mogoče je staromodna, toda s premišljeno režijo deluje sveže in bo navdušila tako ljubitelje opere kot tudi tiste, ki niso redni obiskovalci opernih gledališč. Z govorjenimi dialogi, ki smo jih postavili v današnji čas, smo naredili dramaturški lok in povezali dva svetova – pevskega in govorjenega."

Mariborska Hči polka je tudi na repertoarju letošnje operne sezone Evropske zveze radijskih postaj (EBU), v sklopu katere jo bodo, glede na trenutna naročila, v odloženih prenosih slišali še poslušalci berlinskega radia Deutschlandfunk Kultur ter poslušalci hrvaškega, portugalskega, bolgarskega in latvijskega nacionalnega radia.

Sicer pa je od leta 2016 operno sezono EBU oblikovalo že sedem izbranih produkcij mariborske opere. Prva je bila Monteverdijeva Kronanje Popeje, ki so jo predvajali na štirih radiih, sledili pa so še Donizettijev Don Pasquale (prav tako na štirih), Verdijeva Moč usode (na treh), Bellinijeva Mesečnica (na petih), Verdijev Nabucco (na sedmih), Gounodev Faust (na treh) in Marpurgi Nine Šenk (na osmih radiih).