leti je na gledališke odre postavil osemurno uprizoritev, zdaj je s 27 izvajalci na oder pripeljal grške bogove in boginje ter v 24-urni uprizoritvi napadel dojemanje gledališča in časa.
Uprizoritev Gora Olimp, slavljenje kulta tragedije (Mount Olympus, to glorify the cult of tragedy) je belgijski režiser, vizualni umetnik in pisec Jan Fabre s svojo skupino Troubleyn premierno predstavil na festivalu Berliner Festspiele 27. junija.
"Kot v antičnih Atenah bo gledališče vnovič pridobilo izjemen status, postalo bo politična sfera, skorajda spiritualno časovno potovanje za izvajalce in gledalce," so zapisali v najavi. Osrednji vir navdiha je našel v grški mitologiji, a je grške boginje in bogove, kot so Medeja, Antigona, Prometej, Ojdip in Elektra, rešil njihovega pojasnjevanja in pretiranega razumevanja humanizma ter jih zreduciral na njihovo prvinsko, kruto in pretresljivo naravo, v katero še niso posegle psihoanalitične razlage. Njihova dejanja so nedoumljiva, govor se lomi v omahovanju in jecljanju, izginja v tišini, pa tudi v neskončnem drdravem govoričenju ali pa se spreminja v goli krik. Temu svetu dominira tema, zaumnost, čisto nasilje in nora ljubezen, brez možnosti prepoznavanja ali spoznanja. 24 ur Fabre oblikuje kot neskončno bojno polje jeze, maščevanj, uporov in strasti, kot tok skoreografiranih podob med budnostjo in spanjem, realnostjo in sanjami.
Velikopotezno koprodukcijo so pripravljali 12 mesecev
V tem "monumentalnem projektu" 27 izvajalcev "plešejo, igrajo, se potijo, ljubijo, trpijo, spijo in sanjajo skozi mite antične Grčije," so zapisali pri festivalu. Fabre je k projektu, ki so ga pripravljali 12 mesecev, povabil ustvarjalce različnih starosti, od igralcev, s katerimi je sodeloval pri svojih prvih produkcijah, do najmlajših generacij, v uprizoritvi pa združil vse prepoznavne aspekte svojega dela. Ne nazadnje je za delo prevzel tako zasnovo, režijo, koreografijo in tekst (slednje skupaj z Jeroenom Olyslaegersom). Tako velikopotezni projekt pa zahteva tudi močne partnerje; v koprodukcijsko mrežo so se skupini Troubleyn pridružili Berliner Festspiele/Foreign Affairs, Concertgebouw Brugge, Julidans 2015 Amsterdam, Festival Internacional de Teatro de Buenos Aires in Romaeuropa, ki so seveda med prvimi, ki bodo imeli priložnost gostiti produkcijo.
Vsestranski ustvarjalec Jan Fabre je sicer slovenskemu občinstvu dobro znan. V Ljubljani se je prvič predstavil leta 1984 z gledališko predstavo Moč gledališke norosti, leta 1989 kot vizualni umetnik z razstavo v Moderni galeriji. Po daljšem premoru je bil tudi njegov ponoven prihod intenziven; kot kurator 17. izdaje festivala Exodos leta 2011 se je v tem času predstavil s predstavo Prometej, pokrajina 2, kot likovni ustvarjalec v treh razstaviščih Muzeja in galerij mesta Ljubljana – v Mestni galeriji, v Galeriji 001 v Kulturnem centru Tobačna 001 in v galeriji Vžigalica, na ogled so bili tudi njegovi videi in filmi, izšel je prevod njegovih dramskih in drugih besedil. Leto kasneje je bil Fabre tudi osrednji gost Maribora kot Evropske prestolnice kulture.
Napad na čas in zaznavanje gledališke uprizoritve
Čas je zanj tema, ki ga zanima že od začetka ustvarjanja, ne le v vsebini. Leta 1982 je z osemurno uprizoritvijo This is theatre like it was to be expected and foreseen na oder prinesel "pravo bolečino in izčrpanje" in v "konvencionalno" percepcijo in dojemanje predstav vnesel radikalni preobrat. Tokratni format gre še dlje, saj s svojim trajanjem raziskuje in preverja meje gledališkega uprizarjanja. Fabrov 24-urni projekt je napad na čas, ki intenzivira trenutek časa, večni tu in zdaj, ki je značilen prav za gledališko umetnost. Prav z dolžino dogodka, ki ne omogoča običajnega spremljanja celotne uprizoritve, je gledalec vržen iz vajenih stanj zaznavanja, v čas brez konca, namena ali cilja. Gledalcu skozi enodnevni vrtinec podob omogoča različne izkušnje časa, tako zgoščeno, koncentrirano izkušnjo trenutka kot izgubljanje v času in izginjanje mej med dnevom in nočjo, časom sedanjosti, prisotnosti in preteklosti ali prihodnosti. "Gre za gledališče izkušnje v najbolj strogem razumevanju tega pojma, življenje v gledališču, 24 ur brez prekinitve, en podaljšan tok, en kontinuiran krik. Igralci na odru bedijo in spijo. 24 ur Fabre režira njihove podobe z uporabo njihovih ukradenih sanj," je o uprizoritvi zapisal Luk Van den Dries iz univerze v Antwerpnu, kjer domuje tudi skupina Troubleyn.
Seveda pa kljub neprekinjenemu odrskemu dogajanju gledalci ne bodo "priklenjeni" na svoje sedeže v dvorani. V preddverju in pred gledališčem so poskrbeli tako za počitek kot telovadbo in okrepčila, na voljo pa je tudi Mala šola mitov, v kateri lahko gledalci zapolnijo manjkajoče znanje o grških junakih.
Berlinska premiera je bila – pričakovano – razprodana, je pa zato festival poskrbel za neposredni prenos znotraj Nemčije. Zunaj nemških meja je bilo v jutranjih urah po premieri mogoče videti le dve uri in pol trajajoč izsek. Zanimivo je tudi dokumentiranje dolgotrajnega procesa, ki z različnimi besedili, fotografijami in videi ostaja na spletni strani projekta Mount Olympus.