Letos bodo v ospredju mladi umetniki z vseh koncev sveta, od Tibeta, Kitajske, prek držav Evropske unije in Balkana do Burkina Fasa in Južne Afrike.

Na festivalu se bodo posvetili dvajsetletnemu ustvarjanju, v uprizoritvenem delu pa bodo ponudili predstave, ki so nastale kot plod sodelovanja z umetniki z vsega sveta v preteklih dveh letih.

Kot je na novinarski konferenci povedala direktorica in producentka festivala Nataša Zavolovšek, se je koncept festivala z leti spreminjal. Prva leta je postregel z ekskluzivnimi predstavami, ki jih sicer v Sloveniji ni bilo mogoče videti, pozneje pa so poskrbeli, da so predstavili najrazličnejše kulture in uprizoritvene prakse, s katerimi so želeli širiti obzorja.

Znali so se prilagoditi
Festival je po besedah direktorice doživljal vzpone in padce, vmes so želeli celo spremeniti ime. Sprva je festival potekal vsako leto, nato pa so se odločili za bienalne izvedbe, da ne bi postal t. i. instantni festival.

Kaj pomeni "ples" na različnih koncih sveta?
Plesni del festivala bo nocoj uvedla premiera koprodukcijske predstave Zibka, prvi projekt Plesne unije C-CEEC, ki je nastal pod dveletnim vodstvom koreografa Gregorja Luštka z umetniki iz Kitajske ter iz držav Srednje in Vzhodne Evrope. "Predstava preverja naše sprejemanje razlik, iskanje posebnosti in enakosti; kaj je bilo mladim plesalcem dano v zibko in kaj vse so pridobili, odkar so iz nje shodili," piše v festivalskem katalogu.

Kot je povedal Luštek, se je na Kitajskem precej naučil in ugotovil, da smo si ljudje v samem bistvu kljub drugačni kulturi podobni. Zato tudi ni želel vsiljevati razlik med klasičnim plesom, ki so ga vešči Kitajci, in sodobnim, ki je bližje Evropejcem.

Pedagog na Pekinški plesni akademiji Tan Hao, ki je sodeloval z Luštkom, je poudaril razlike med učenjem plesa na Kitajskem in v Evropi. Na Kitajskem se učijo tehnik plesa in dajo velik poudarek telesu, pri čemer sledijo filozofiji, da misel vpliva na to, kako se telo giblje.

Poleg Zibke bo na ogled še osem mednarodnih koprodukcij, na katerih bo nastopilo 34 umetnikov iz 14 držav in s treh celin. Tako si bo med drugim mogoče ogledati predstavo Radio brez frekvenc, pod katero se podpisujejo Zina Zarour, Lama Rabah, Faris Shomali in Henna Al Hajj Hasan, predstavo avtorjev Adonisa Nebiea in Ahmeda Tobasija Kri/Brata, ki jo je navdihnila zgodba o Kajnu in Abelu, in predstavo Sem kamerunskega plesalca z imenom Snake.

Festival se je že včeraj "ogreval" s predfestivalskim dogodkom, performansom Pogovarjajmo se o seksu: Začetek vojne, v katerem sta nastopila Chuma Sopoptela iz Južnoafriške republike in Palestinec Ahmed Tobasi. Danes pa bo pred predstavo Zibka na sporedu javna razprava o prvih 20 letih Exodosa.

Ne samo umetnost - tudi refleksija kulturne politike
Drugi festivalski dan bodo pripravili okroglo mizo Pogoji dela, na kateri bodo tuji umetniki spregovorili o delovnih razmerah v svojih matičnih državah. V sklopu festivala bo potekala tudi okrogla miza Mednarodni projekti: izzivi in priložnosti, na kateri se bodo ozrli v preteklost, nato pa še v prihodnost ter poskušali ugotoviti, kako so kulturne, politične in gospodarske spremembe v zadnjih letih vplivale na ustvarjanje v kulturi.