Ta je nastala po literarni predlogi Philippa Alkemada, ki jo je v slovenščino prenesel Ante Bračič, tudi dramaturg predstave. Zgodba govori o odnosu med sestrama; Elibeth, ki se je preselila v Pariz, in Ruth, ki je z materjo ostala na Irskem.
Nostalgična komunikacijaPredstavo o danes težko predstavljivi komunikaciji s pismi je režirala Andreja Kovač. V njej sta zaigrali Mojca Simonič in Patricija Knez, ki sta nastopili v kostumih Vlaste Klobasa in na sceni Ane Rahele Klopčič.
Med sestrama (in mamo)
Philippe Alkemade, pariški Nizozemec, je v zgodbi sopostavil dve značajsko različni sestri. Prva je zapustila domače ognjišče, prerezala popkovino in se odpravila v širni svet.
V pismih svoji sestri Ruth, ki pa jih prebira tudi njuna mama, skuša predstaviti atmosfero mesta, ki ga preživlja z "najčudovitejšim moškim na svetu", tj. Johnom.
Kot izpoved v dnevniku
"Izgini, sem rekla! Hočem biti sama. Spim, sanjam, kakor da več nisem del tega sveta, ki me zavrača. Ne razmišljam več, ne govorim več, ne jem več, ne pijem več, predvsem pa ne govorim več, v svojih prebujenih sanjah me obdaja le še molk. Dušim se v studu. Moja čakanja so otrdela kakor skala, medtem ko jokam s solzami pepela ,ki mi iz ure v uro zapolnjujejo noči. Niti toliko poguma ne premorem, da bi čutila strah. Nad svojim trpljenjem sklepam roke in zadržujem vzdihe. Oklevam, oklevam ... Ne morem več vstati, leči, hoditi, ne morem več obiskati prijateljev, govoriti ne morem, predvsem govoriti ne, saj sploh več ne govorim, zastajam pred življenjem. Stanujem v peklu ..."
Ponovitvi si lahko ogledate v četrtek ob 20.00 in 22.00.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje