V Lutkovnem gledališču Ljubljana bodo danes ob 19.00 kot drugo v sezoni premierno uprizorili Knjigo o džungli, priljubljeno romantizirano zgodbo o življenju v neokrnjeni naravi, kjer vladajo čast, zakoni, red in sožitje. Slavni roman Rudyarda Kiplinga je za oder priredila Tatjana Doma, predstavo pa režira Ivana Djilas.

Protiutež idealnemu svetu džungle je (po Kiplingu) človek, ki lovi živali, seka gozd in se boji džungle, ki jo vse manj pozna. Ta dva svetova sta si sčasoma postala vse bolj oddaljena in tuja. Človek se boji narave, ker ne razume njenega jezika in njenih pravil. Živali človeka po drugi plati ne lovijo, ker menijo, da je najšibkejše bitje med živalmi, pa tudi zato, ker bi potem prišli novi ljudje, oboroženi in ubijalsko nastrojeni.

Razpet med dva svetova
To ravnovesje med človekom in džunglo pa se poruši, ko hromi tiger, ki ne more loviti dostojanstveno, kot narekujejo pravila džungle, ljudem ukrade človeškega mladiča in ga prinese v živalski svet. "Gola žaba" Mavgli - tako ga kličejo v džungli - je človeški mladič, ki je odrasel med živalmi. Tako ni ne človek ne žival, "mešanček", ki ne more biti varen v živalskem svetu, ne sprejme pa ga niti človeška družba.

Zbirko zgodb Knjiga o džungli je Rudyard Kipling začel pisati leta 1892; v letih 1893 in 1894 so izhajale v časopisih, takoj nato pa je sledila še knjižna izdaja in leto kasneje še Druga knjiga o džungli.

Tega, kar si, ne moreš spremeniti
Dramatizacija Knjige o džungli zajema dogodke prvih treh zgodb prve knjige, in sicer od Mavglijevega prihoda v džunglo, njegovega spoznavanja življenja v džungli in učenja zakonov, bega pred Širkanom, izobčenja iz človeške družbe, vrnitve v džunglo, boja s Širkanom, pa do končnega zavedanja, da se v njem skrivata tako Mavgli-volk kot Mavgli-človek in da bo lahko šele s sprejetjem tega dejstva našel svoje mesto pod soncem.

Osnovni temi dramatizacije sta ekologija, torej izkoriščanje in uničevanje flore in faune, in (ne)možnost sobivanja človeškega in živalskega sveta, so o predstavi zapisali v gledališču. V njej nastopajo Karel Brišnik, Urška Hlebec, Iztok Jereb, Sonja Kononenko, Maja Kunšič, Iztok Lužar, Gašper Malnar, Alenka Pirjevec, Nina Skrbinšek, Brane Vižintin in Irena Zubalič Žan.

Avtor besedil songov je Branko Završan, za likovno podobo lutk je poskrbela Jelena Proković, za likovno podobo scene Branko Hojnik, oblikovanje luči ima na skrbi Božidar Miler, avtor glasbe je Boštjan Gombač.