Mariborsko lutkovno gledališče namreč v koprodukciji s Hišo otrok in umetnosti Ljubljana premierno predstavlja uprizoritev Možiček žebljiček, pri čemer gre za kolaž kratkih zgodb, ki jih je za otroke ustvaril pisatelj Lojze Kovačič (1928–2004). Za otroke je začel objavljati najprej v otroških in mladinskih revijah, prvo samostojno kratko sodobno pravljico Novoletna zgodba pa je izdal leta 1958.

V predstavi Možiček žebljiček, ki je prva predstava v novi sezoni LGM-ja in je namenjena starejšim od štirih let, je uprizorjenih sedem pravljic iz njegove zbirke Zgodbe iz mesta Rič-Rač, ki je izšla leta 1962. Režiserka Jelena Sitar Cvetko je črpala navdih tudi iz osebne izkušnje, saj je bil Kovačič njen učitelj. "Predstava je zame res nekaj posebnega. Delati delo človeka, ob katerem si zrasel v lutkovnem gledališču, in nekoga, ki ti je strašno pri srcu, je izredno veselje in odgovornost," je povedala režiserka.

Dramaturg Anže Virant je poudaril, da gre za zgodbe, ki jih Kovačič ni sam uprizoril. Kovačič je bil namreč tudi lutkovni ustvarjalec. Vrsto let je bil vodja lutkovnega oddelka, lutkovni pedagog in mentor v Pionirskem domu, obenem pa tudi ustanovitelj in prvi urednik revije Lutka.

"Kovačič je bil pisatelj in lutkar. Kot je sam zapisal, je nehal pisati za otroke v trenutku, ko je začel delati z lutkami. To pomeni, da je ta del svoje ustvarjalnosti prenesel v lutkovno gledališče," je pojasnila Jelena Sitar Cvetko. Lojze Kovačič zanjo ni bil le učitelj lutkarstva, temveč učitelj umetnosti nasploh.

Filmsko zastavljene zgodbe
"Tako kompletna umetniška osebnost, kot je Kovačič, nas ni mogla naučiti samo, kako se izreže in animira lutko. To je bilo najmanj pomembno od vsega. Pomemben je bil odnos do sebe, do ustvarjalca, do snovi in sveta nasploh, do umetnosti, do tega, kako se približuješ umetnosti. Tu je šlo za neko iskrenost, avtentičnost, ne glede na to, katero temo in komu jo moraš povedati," je še dejala Sitar Cvetkova.

Dramatizacija pravljic jim ni vzela veliko časa. "Kovačičeve zgodbe so že same po sebi zelo filmsko zastavljene, zato dramatizacije sploh ni bilo treba delati. Vzeli smo vse tisto, kar že je," je povedal Virant. Vseh sedem zgodb po besedah režiserke povezujeta odnos do stvarnega sveta in "fantovska energija", saj v predstavi nastopajo le moški. Središče dogajanja, ki je zastavljeno precej avtobiografsko, so oče in njegova sinova Darko in Janko, ki se igrajo in ob tem ustvarjajo prizore.

Sorodna novica Strniševa Lučka Regrat skuša tokrat na lutkovnem odru uzreti svoj odsev v ogledalu

V vlogi očeta je dolgoletni član igralskega ansambla LGM-a Danilo Trstenjak, sinova pa sta mlada igralca Gregor Prah in Andraž Jug. Za zadnjega je to prvo srečanje z lutkovno umetnostjo in obenem prvo sodelovanje z LGM-jem. "Nisem si mislil, da me bodo lutke tako pritegnile in da bom tako užival v tem," je dejal. Prah se je z lutkovno umetnostjo prvič srečal v lanski sezoni, ko je v ljubljanskem lutkovnem gledališču (LGL) sodeloval pri uprizoritvi Lučka Regrat, v LGM pa je igral naslovno vlogo v predstavi Netopir Kazimir.

Jelena Sitar Cvetko je z mariborskim lutkovnim gledališčem že večkrat sodelovala, med drugim pri uspešnici Ko je Šlemil šel v Varšavo. Njeno likovno podobo je ustvaril Svjetlan Junaković, ki je to vlogo prevzel tudi v predstavi Možiček žebljiček in velja za mojstra kolaža. Lutke je izdelala Darka Erdelji, kostume, ki sledijo času, v katerem je Kovačič napisal te zgodbe, pa Mojca Bernjak. Avtor glasbe, osnovane na beatboxu, je Igor Cvetko.