Ustvarjanje tega projekta je Yulio Roschino v marsičem spomnilo na otroštvo v Moskvi in v njej prebujalo otroško igrivost. Foto: Gledališče Koper
Ustvarjanje tega projekta je Yulio Roschino v marsičem spomnilo na otroštvo v Moskvi in v njej prebujalo otroško igrivost. Foto: Gledališče Koper
Ana Kržišnik
Dramaturginja Ana Kržišnik je skupaj z režiserko priredbo Zupanove pravljice še nekoliko prilagodila odru. Foto: Gledališče Koper

Svet je narobe, če sam si kot miška, tuja in prazna in grda je hiška. Nihče me ne mara in vsi so ogabni, jutra so siva, večeri so hladni.

Gregor Fon
Deklica za ogledalom
Deklica za ogledalom bo pravi gledališki dogodek v čisto novi dvorani, obljubljajo ustvarjalci. Foto: Gledališče Koper

Ustvarjalci predstave - za oder je pravljico Dima Zupana priredil Zvone Šedlbauer -, ki jo bodo prvič uprizorili v soboto, obljubljajo, da ne gre le za komunikativno in slikovito igro, ampak se obeta pravi gledališki dogodek v čisto novi dvorani.

Sestrica v ogledalu
Osrednji lik zgodbe je sedemletna Maja, razvajena in osamljena edinka, ki ima velik problem. Rada bi namreč imela bratca, tako kot ga ima njena sošolka, in nikakor ne more skriti razočaranja, da njena starša nista istega mnenja. Ko se zvečer pogleda v ogledalo, v njem zagleda deklico, ki ji je na las podobna. Le tej punčki okoli vratu visi list papirja z napisom Ajam, medtem ko na njenem papirju piše Maja. Deklici se takoj spoprijateljita in se odločita, da postaneta sestrici. Maja kmalu pozabi na svojo željo, da bi imela bratca in dneve najraje preživlja pred ogledalom. To starše tako prestraši, da jo odpeljejo k zdravniku. A Maja nikomur ne pove za svojo novo sestrico in šele nekaj tednov pozneje staršema zaupa skrivnost. Takrat pa tudi ona izve veselo novico, da se ji bo uresničila želja in bo kmalu dobila bratca ali sestrico.

Domišljijski svet tudi za starejše
Dramaturginja Ana Kržišnik in režiserka Yulia Roschino sta priredbo Zupanove pravljice še nekoliko prilagodili odru. Kot pravi Kržišnikova, je bil težaven predvsem idejni koncept domišljijskega sveta, v katerega se poda glavna junakinja Maja in ji prinaša poglavitna spoznanja. "Ravno zaradi te konceptualizacije, ki ni želela ostati zgolj likovna senzacija za mlade gledalce, je predstava namenjena malo večjim otrokom," pojasnjuje dramaturginja. "Mladostnikom želi pokazati svet, ki od njih zahteva samostojno odločanje in samozavestno držo, ne glede na njihov morebitni manjko v realnem svetu."

Na ogled predstave so vabljeni vsi osnovnošolci, ki se sprašujejo, kdaj jih bodo odrasli že začeli jemati resno. Pa vendar bo odrska priredba, ki vsebuje tudi spevne songe, s slikovitostjo, razgibanostjo in liričnostjo uprizoritve zagotovo navdušila tudi mlajše občinstvo. "Songe, ki jih je prispeval Gregor Fon, je zahtevala sama odrska postavitev, torej adaptacija teksta, ki prvotno ni bil namenjen gledališču. Ti zapolnijo nekatere vrzeli v tekstu, ki nastanejo zaradi spremembe medija in pomagajo pri hitrih časovnih preskokih," dodaja Kržišnikova. Za scenografijo predstave je poskrbela Vesna Blagotinšek, za kostumografijo Vanja Stojanovič, avtor glasbe pa je Mirko Vuksanović. Igralski ansambel bodo tokrat zastopali Maruša Kink, Tina Vrbnjak, Mirel Knez, Aljaž Tepina in Brane Grubar.

Da bi predstavo vsrkali z vsemi čuti
Yulia Roschino, absolventka gledališke in radijske režije na ljubljanskem AGRFT-ju, se je tokrat prvič preizkusila v režiji predstave za otroke. "Otroško predstavo je treba misliti na enak način kakor predstavo za odrasle, uprizarjati pa skozi simbole, podobe, mite, metafore ..." Z zlatolasko nagrajena režiserka priznava, da jo je ustvarjanje tega projekta v marsičem spomnilo na otroštvo v Moskvi in v njej prebujalo otroško igrivost.

"Uživala sem v ustvarjanju, ker sem odpirala svojo domišljijo. Tako se počutim bolj svobodno in rada bi, da bi lahko ta pristop prenesla tudi na predstave za odrasle." Gledališka režija je zanjo pravzaprav iskanje stika, "to so različni načini in nivoji komunikacije, tako s tekstom, ekipo, občinstvom, pa tudi s samim seboj. Predvsem pa odkrivanje tega, kar je že v nas." Tako kot Maja iz zgodbe tudi ona nima ne sestrice, ne bratca, "imam pa svojo Ailuy," se zadovoljno nasmehne Yulia, ki si želi, da bi njeno debitantsko predstavo v Gledališču Koper otroci vsrkali z vsemi čuti.

Svet je narobe, če sam si kot miška, tuja in prazna in grda je hiška. Nihče me ne mara in vsi so ogabni, jutra so siva, večeri so hladni.

Gregor Fon