Ko si je španska profesorica Gemma Maria Santiago Alonso pred desetimi leti v Lutkovnem gledališču ogledala predstavo, ki so jo pripravili študentje francoščine, se ji je utrnila misel, da bi enako ponovili tudi v španskem jeziku. Nastala je Hipercloridria: "Izbrala sem nekaj študentov, ki bi lahko sodelovali v teatru, vsi pa so mi odgovorili pozitivno, že na prvi sestanek je prišlo več kot 15 študentov. Šest mesecev pozneje smo uprizorili našo prvo predstavo Trije cilindri, ki sta jo finančno podprla špansko veleposlaništvo in seveda Filozofska fakulteta, ki leto za letom pomagata pri našem projektu."
Priložnost za ustvarjalnost in izlet v Španijo
Igralci, ki to počnejo povsem zastonj, se niso ustavili pri cilindrih, nadaljevali so že leto pozneje s Eloiso, ki se je znašla pod mandljevcem, se družili še na Pik-niku, odšli na Rumeni otok, iskali nevesto na Krvavih svatbah itd. "Gledališče je skozi vsa ta leta dalo študentom priložnost, da se izkažejo v ustvarjalnosti, obenem pa povezalo ljudi z enakimi interesi. Pripadnost in trud sta se nekajkrat nagradila tudi s potjo v Španijo, kjer smo predstavo Eloisa pod mandljevcem odigrali v Madridu, Pik-nik v Madridu in Granadi, Pervertimento pa smo predstavili na festivalu uličnega gledališča v Toledu," je dejala profesorica, ki se je kot režiserka v skupino Hipercloridria vrnila za letošnjo predstavo – Ko mine pet let, s katero bodo gostovali v Galiciji.
Uprizoritev tudi Lorcovih del
Letošnja drama, ki si jo lahko ogledate tudi v spodnjem videu, je že drugo delo Federica Garcie Lorce, največjega španskega pesnika in dramatika, ki so jo uprizorili člani Hipercloridrie. Izmed del, ki so jih pripravili, je to zagotovo najzahtevnejše. Kot pravi Gemma, so bila besedila izbrana iz zaljubljenosti: "Prebrala sem jih kar nekaj, naenkrat pa sem v enem izmed besedil videla nekaj več in nato pripravila koncept. Mislim, da sva v teh desetih letih s Primožem naredila kar dobro selekcijo."
Kaj je hiperclorhidria?
Najtežje je bilo, kot vedno, pri imenu. Izbrali so vsem zelo nepoznano besedo hiperclorhidria (slo: želodčna kislina oz. zgaga), ki izvira iz prvega besedila Trije cilindri:
DIONIZIJ: Paula, jaz se nočem poročiti. Zdaj ne bom nikoli vesel. Od tod sem mislil oditi po poti sreče, odšel pa bom po poti bedarije in hiperclorhidrie.
PAULA: Kaj je hiperclorhidria?
DIONIZIJ: Ne vem, a mora biti nekaj strašnega.
"Te besede so nas zelo nasmejale, saj ni nihče vedel, kaj je hiperclorhidria. Še več, na prvih vajah je imel naš glavni igralec Peter Boštjančič kar nekaj težav z njeno izgovorjavo. Ko smo nekaj mesecev pozneje iskali ime za našo skupino, sem se hitro spomnila na to besedo, ki smo jo toliko omenjali na začetku," je dejala Gemma, ki je omenila tudi zadnji popravek pri besedi. Študentje so drugi h kar izbrisali, saj jih je zelo motil. Tudi do te mere, da ga ob izdelavi plakatov in gledališki listov sploh niso znali umestiti v besedo.
Dozdajšnje predstave Hipercloridrie:
Tres sombreros de copa – Trije cilindri
Eloisa está debajo de un almendro - Eloisa je pod mandljevcem
Pic-nic - Pik-nik
Pervertimento
Caricias - Božanja
Isla amarilla - Rumeni otok
El rey de los fracasados - Kralj bednikov
Bodas de sangre - Krvave svadbe
Por narices - Za nosom
Así que pasen cinco años - Ko mine pet let
Vstopnice poidejo zelo hitro
Predstave Hipercloridrie so razprodane že nekaj dni vnaprej, pa čeprav gre le za ljubiteljsko gledališče. "Seveda se naša gledališka skupina ne more pohvaliti s profesionalizmom, a vseeno poskuša biti, kolikor se le da na kakovostni ravni. Celo poklicni igralci in režiserji skupino pohvalijo," je misli strnil nekdanji študent španščine Grešak, med drugim tudi igralec v izolski gledališki skupini Steps. Režiserskega dela se, kot kaže, ne boji: "To me je vedno zelo zanimalo. Seveda pa verjetno gledam malo drugače na igralce, ker vem, kakšne probleme (lahko) imajo."
Trije režiserji, nešteto pomočnikov
Gledališko skupino Hipercloridria, ki je v preteklih letih požela zanimanje in spoštovanje med študenti in dijaki španščine, profesorji in Španci, ki prebivajo v Sloveniji, je skozi leta spremljala različna zasedba. Tako sta leta 1999 režisersko palico in 19 igralcev prevzela Gemma in Jaka Andrej Vajevec, profesionalni režiser, ki deluje v MGL-ju, zadnjih pet let pa teatru dirigira Primož Grešak, ki se mu je letos ponovno pridružila Madridčanka. Kostumografi, scenografi in maskerji so kar igralci sami, ki jim pomagajo prijatelji, partnerji in družinski člani. Zgaga bo tako pekla še naprej.
Anže Blažič
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje