Zgodba o Don Juanu se dogaja sredi lahkožive družbe v času poznega rokokoja pred francosko revolucijo, v času Casanove. Opera buffa se poleg komičnih ljubezenskih zapletov in nebrzdanih igric navezuje tudi na resnejše moralno-etične teme ter velja za Mozartovo najkompleksnejšo in najpomenljivejšo opero. Foto: Marta Tiberiu Foto:
Zgodba o Don Juanu se dogaja sredi lahkožive družbe v času poznega rokokoja pred francosko revolucijo, v času Casanove. Opera buffa se poleg komičnih ljubezenskih zapletov in nebrzdanih igric navezuje tudi na resnejše moralno-etične teme ter velja za Mozartovo najkompleksnejšo in najpomenljivejšo opero. Foto: Marta Tiberiu Foto:
Ko je Mozart na začetku leta 1787 odpotoval v Prago, da bi se prepričal o velikem uspehu izvedbe Figarove svatbe v praškem Narodnem gledališču, je prejel ponudbo impresarija italijanske operne družbe Pasqualeja Bondinija, da za omenjeno gledališče napiše novo operno delo. Kot libretist je prišel v poštev Lorenzo Da Ponte, avtor pesniške predloge Figarove svatbe, ki je Mozartu predlagal zgodbo o razuzdancu Don Juanu. Ponudbo je Mozart z veseljem sprejel, piše Manica Špendal v listu ob mariborski uprizoritvi Don Giovannija. Foto: Marta Tiberiu

Čeprav gre za eno izmed desetih najbolj znanih oper na svetu, je bila v Mariboru izvedena samo enkrat, leta 1962, je pred petkovo premiero povedal umetniški in glasbeni direktor Opere Benjamin Pionnier. V naslovni vlogi bo pel v Beogradu rojeni basbaritonist David Bižić, ki v vlogi Don Giovannija nastopa prvič, a se je nanjo pripravljal deset let, saj je pel že druge vloge iz te opere.
Drugi nastopajoči so Yuri Kissin k. g. (Leporello), Petya Ivanova (Donna Anna), Isabelle Cals k. g. (Donna Elvira), Martin Sušnik (Don Ottavio), Andreja Zakonjšek Krt (Zerlina), Valentin Pivovarov (Il Commendatore), Jaki Jurgec (Masetto) ter simfonični orkester in operni zbor Opere in Baleta SNG Maribor.
Mariborski ansambel in solisti so kakovostni
Večina pevcev v vlogi nastopa prvič, kar je za vsakega dirigenta "pravi dar", kot je poudaril dirigent David T. Heusel, ki je v Operi in baletu Slovenskega narodnega gledališča Maribor decembra 2011 že dirigiral opero La Boheme. Kot je povedal, je bil največji izziv pri operi Don Giovanni uravnotežiti dramske momente s komičnimi, saj gre, kot označuje podnaslov drame, za "veselo dramo".
Režiser Paul-Emile Fourny, sicer umetniški direktor Opere in gledališča Metz Metropole, ki ga domače občinstvo pozna po režiji Bellinijeve Norme iz leta 2005, je dejal, da delo nima veliko zborovskih prizorov, zato so za izvedbo potrebni dober ansambel in dobri solisti, ki jih Maribor vsekakor ima.
Nebrzdane igrice lahkožive družbe
Mozartova najverjetneje najkompleksnejša in najpomenljivejša opera buffa Don Giovanni s polnim naslovom Kaznovani razuzdanec ali Don Giovanni se poleg komičnih ljubezenskih zapletov in nebrzdanih igric navezuje tudi na resnejše moralno-etične teme, kot so umor, maščevanje krivic, osebne zlorabe in zakonolomstvo, razredne razlike, spolna svoboda, institucija zakona ter druge.
Zgodba o Don Juanu se dogaja sredi lahkožive družbe v času poznega rokokoja pred francosko revolucijo, v času Casanove. "Mozartov glasbeni genij spretno sopostavlja melodramo z nekaterimi nadnaravnimi pojavi in s pomenljivo simboliko, ki opero postavljajo ob bok največjim stvaritvam, ki so bile kdaj koli napisane za glasbeno gledališče," so zapisali v SNG-ju Maribor.
Don Giovanni je koprodukcija s festivalom Savonlinna Opera Festival. Scenograf je Poppi Ranchetti, kostumografinja Giovanna Fiorentini, oblikovalec luči Pascal Merat, asistent scenografa Fabio Carpene, zborovodkinja Zsuzsa Budavari-Novak, koncertni mojster Saša Olenjuk.
Opera Don Giovanni bo po petkovi premieri na sporedu še 10., 12., 14., 16. marca ter 13. in 15. aprila.

Premiera opere Don Giovanni v Mariboru
Premiera opere Don Giovanni v Mariboru