Prešernovo mesto gosti klasično antično tragedijo. Foto: Radovan Čok
Prešernovo mesto gosti klasično antično tragedijo. Foto: Radovan Čok
Sceno je zasnoval Vito Taufer.
Kralja Ojdipusa lahko najdemo tudi v sodobnosti. Foto: Radovan Čok
Igralci so se spopadli tudi z ženskimi vlogami.
Vedno znova aktualna vprašanja. Foto: Radovan Čok

V naslovni vlogi se je predstavil Peter Musevski, predstavo pa uprizarjajo v skladu z antično tradicijo, po kateri so igralci nastopali tudi v ženskih vlogah. Kot Jokasta se je tako predstavil Boris Cavazza, ki je zaigral tudi kot Tejrezias, Duhovnik in Pastir. Med nastopajočimi pa sta še Rok Vihar (Kreon, sel iz Korinta, služabnik) in Skupina Odpev (zbor tebanskih starešin, ki ga vodi Aleksander Čaminski).

Sodeluje vrsta znanih imen
Vito Taufer pa se ni podpisal le pod režijo predstave, temveč je tudi dramaturg predstave ter njen scenograf, skupaj z Damijanom Cavazzo pa je zasnoval tudi kostume. Glasbo je prispeval Aldo Kumar, koreografinja postavitve pa je Mojca Horvat. Gre za koprodukcijo z Gledališčem Koper, predstavo pa so na Obali premierno videli že spomladi.

Sodobne interpretacije v Sofoklejevem delu lahko vedno znova odkrivajo nove miselne globine in nove razsežnosti estetskih ter tudi etičnih vrednot, ki jih gledalcem podajajo v obliki razreževanja temeljnih eksistencialnih vprašanj.

Klasika svetovnih odrov
Kljub temu, da se je do danes ohranilo le sedem Sofoklejevih tragedij, pisec velja za enega največjih dramatikov, tragedija o padcu kralja Ojdipa, razkritju krivde za umor lastnega očeta, poroke z lastno materjo in o kazni za greh, ki ga je junak storil nevede, pa velja za eno temeljnih del antične dramatike. Sofoklejeve tragedije se na sodobnih gledaliških odrih še vedno pogosto uprizarjajo, pri nas smo tako pred dnevi lahko na primer videli sobodno izvedbo turške režiserke Sahike Tekand Ojdip v eksilu, ki je bila tudi zmagovalna predstava letošnjega Ex ponta..