S tem so se scenaristu Davidu Seidlerju uresničile dolgoletne sanje, saj je zgodbo o britanskem kralju Juriju VI., ki se je moral čez noč naučiti brezhibnega nastopanja, šele naknadno priredil v scenarij za film. Najprej je namreč napisal dramsko besedilo, da je lažje dodelal odnose med liki, vseeno pa je luč sveta najprej ugledal filmski scenarij. Za tega je bil nagrajen z oskarjem in bafto.
Odrsko postavitev, ki so jo premierno uprizorili v Gledališču Yvonne Arnaud v britanskem Guildfordu, je režiral Adrian Noble. Za Seidlerja, ki je tudi sam imel v mladosti govorne težave, je bil to zelo čustven večer. Kot otroka ga je dedek večkrat vzel s seboj v gledališče, katerega magija ga je popolnoma prevzela. Že tedaj si je skrivaj želel, da bi postal del gledališkega sveta. Uspeh filma Kraljev govor je bila dobra spodbuda za odrsko postavitev. "To sem si že od začetka želel. Na film sem vselej gledal kot na pot, da zaslužim nekaj denarja, zato da naredim gledališko predstavo," je dejal za BBC.
Hooperja je na zgodbo opozorila njegova mati, ki ga je poklicala po ogledu bralne uprizoritve drame in dejala, da je našla njegov naslednji film. Režiser je glavno vlogo zaupal Colinu Firthu – tudi igralec je kot Jurij VI. končno dočakal po mnenju številnih že večkrat prisluženega oskarja - vlogo avstralskega terapevta Lionela Logua, ki mu je pomagal pri odpravljanju govorne napake, pa Geoffreyju Rushu. V odrski različici nastopajo Charles Edwards kot kralj, Jonathan Hyde kot terapevt in Emma Fielding kot kraljica Elizabeta.
Gledališče lahko pove več
Ta je nekoč Seidlerja prosila, naj zgodbe ne zapiše, dokler je živa, saj je spomin na tisti čas preveč poln občutkov. Zgodbo je namreč začel raziskovati že v sedemdesetih letih, ob spoštovanju želje kraljice matere pa pisanje opustil do njene smrti leta 2002. Tri leta pozneje je drama doživela bralno uprizoritev, na katero je zaneslo tudi Hopperjevo mater. David Seidlerki pravi, da je zanj to večja izpolnitev kot vsi filmi na svetu. "Nočem izpasti nehvaležen in tudi nisem, zelo vesel sem, da je film uspešen, kot je. Oskar je čudovita stvar, zlasti v moji starosti, vendar to je tisto, kar sem si želel."
Sam namreč meni, da odrska različica dovoljuje, da bolj poglobljeno razišče like in temo. "Zdaj imamo v celoti dodelan odnos med Lionelom in njegovo ženo Myrtle, česar v filmu ni bilo. V odrski različici je več prostora za politiko in več prostora za humor - je bogatejše platno."