Tamkajšnje kitajsko gledališče na oder postavlja muzikal, zasnovan na Kapitalu Karla Marxa. Premiero napovedujejo za prihodnje leto, režiser He Njan pa obljublja elemente broadwayskega muzikala, šovov Las Vegasa v moderni, zanimivi in poučni predstavi z živo glasbeno spremljavo, petjem in plesom. "Ni pomembno, na kakšen način smo se odločili uprizoriti predstavo, vendar pa Marxove teorije ne smejo biti popačene," je pojasnil režiser v nekem intervjuju. Za predstavo bo črpal tudi iz japonskih manga stripov, saj je Kapital že doživel tudi izdajo v takšni obliki.

Pod budnim očesom profesorja ekonomije
K sodelovanju so povabili profesorja ekonomije na prestižni šanghajski univerzi Fudan Džanga Džuna, ki bo skrbel, da bo predstava dovolj zvest povzetek Marxovih zapisov. Zgodba muzikala naj bi pretežno potekala v tovarni, kjer spremljamo delavce ob delu. Ti nekega dne spoznajo, da jih lastnik izkorišča. Odločijo se, da temu storijo konec, a pri tem še zdaleč niso vsi enotni. Medtem ko se eni še naprej pustijo izkoriščati, se drugi uprejo, tretji pa se začno pogajati za boljši položaj.

Naloga ne bo lahka
Direktor šanghajskega Centra dramatičnih umetnosti Jang Šhaolin je pojasnil, da je bil v preteklosti prenos kapitala v gledališko predstavo z glavnimi liki, obveznimi dramatičnimi elementi in globljim izobraževalnim pomenom, težavna naloga. A zdaj, ko je kitajsko gledališče zacvetelo z različnimi režijskimi pristopi, se zdi to bolj izvedljiva naloga, a še vedno ne najlažja. Kot pravi, se Kapital ne ponaša ravno z za dramatizacijo dobrodošlima pretresljivo zasnovo in živahno pripovedjo.

Pred tremi leti se je odrske priredbe Kapitala lotila neka nemška gledališka skupina, ki je obiskovalce predstave obdarila s 23. zvezkom Zbranih del Marxa in Engelsa. A tudi to ji v Suddeutsche Zeitung ni prineslo prijaznih besed, ampak so zapisali. da je predstava "podobna predavanju .... na trenutke pusta in dolgočasna."

Kapital se pretaka v sedmo umetnost
Tudi filmski režiserji so se v preteklosti spogledovali z idejo, da bi utegnil biti Kapital zanimivo gradivo za film. Vizije sicer ni nikoli uspelo uresničiti slovitemu režiserju Sergeju Eisensteinu. Filmar, ki je v službi sovjetske propagande povezal teoreme marksistične ideologije z avantgardno estetiko, je bil prepričan, da bi takšen projekt v samem temelju spremenil filmsko umetnost.

Na poglavja iz Kapitala se je pri zbirki filmskih miniatur lani navezal utemeljitelj novega nemškega filma Alexander Kluge. Svoj projekt predstavlja na treh DVD-jih, na katere je uvrstil pogovore s filozofi in kulturološkimi teoretiki Borisom Groysom, Petrom Sloterdijkom, Dietmarjem Dathom, Oskarjem Negtom in Rainerjem Stollmannom. Vsak od teh je namreč za film spregovoril o svojem pogledu na Marxov Kapital in njegovo uporabnost danes.

M. K.