Oglas
Velika kriza v gledališčih se zdi nekoliko presenetljiva predvsem z evropskega vidika. Na stari celini smo namreč vajeni, da za velika gledališča oziroma za vse ustanove, ki razvijajo tako imenovano nacionalno kulturo običajno poskrbi država. V ZDA to ni tako, zato se tudi ne gre čuditi, da vzponi in padci operne umetnosti, ki obenem tudi velja za najdražjo umetnost sploh, sledijo gospodarskim vzponom in padcem. V Detroitu, ki ga je močno prizadela kriza avtomobilske industrije, je tako michiganska opera že odpovedala produkcijo I Pagliacci skladatelja Leoncavalla.
'Prenapihnjen operni sektor?'Ustanovo s polnim imenom Michigan Opera Theater so ustanovili leta 1963 in tako sodi med tistih 40 odstotkov ameriških opernih hiš, ki niso starejše od petdeset let. Posebno po letu 1980 je opera v ZDA doživljala izjemen vzpon, saj so jo izdatno financirali akterji gospodarskega vzpona, ki pa v tem trenutku financirajo komaj same sebe. Resnica je, da je financiranje opernih hiš postal kar nekakšen prestiž oziroma statusni simbol med ameriškimi gospodarstveniki in tako se velja tudi vprašati, ali tako kot celoten finančni sektor ni bil prenapihnjen tudi ameriški 'operni sektor'. 58-letna baltimorska opera je tako že razglasila bankrot, Opera Pacific v kalifornijskem mestu Santa Ana je zaprla svoja vrata, opera Chatanooga Opera Company v Tennesseeju pa je do preklica ukinila ves program.
Odpoved nove postavitve Nibelunškega prstana
Manjši upad doživljajo tradicionalne operne hiše, kot sta Metropolitanska opera v New Yorku ali Narodna opera v Washingtonu. Nobene izmed onjiju ne skrbi, da ne bi mogli ohraniti zvestega tradicionalnega občinstva, zato bo vsaj neki jedrni program obstal. Zelo verjetno pa bodo produkcije bolj skope in v prihodnje se ne bodo načrtovale nove ambicioznejše postavitve. V Washingtonu so tako že odpovedali novo postavitev celotnega Wagnerjevega Nibelunškega prstana, ki je bila predvidena za sezono 2009/2010 in s katero so se ukvarjali že kar sedem let.
Vodje opernih hiš še posebej čakajo na januar, ko naj bi bilo več jasnega o usodi ameriških oper. Kot pravi Marc Scorca, predsednik zveze Opera America, zveze 114 ameriških opernih hiš, je bil konec leta čas, ko so se posamezniki, ki so se zaradi davkarije morali znebiti nekoliko denarja, odločali za donacije. Letos je teh posameznikov, ki so sicer bili zelo pomemben člen v verigi financiranja opernih hiš, zagotovo precej manj kot prejšnja leta. In januar, ko se bodo preštevale te donacije, bo tako tudi mesec, ko bo jasno, kako razkošne bodo produkcije ameriških opernih hiš v prihodnjih sezonah.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje