"Ob 140-letnici smrti Josipa Jurčiča smo se v Drami SNG-ja Maribor odločili, da se z uprizoritvijo Sosedov sin poklonimo spominu pisca prvega slovenskega romana, prve slovenske zgodovinske tragedije (z njegovim Tugomerjem smo leta 1919 odprli prvo slovensko poklicno gledališče v Mariboru) in urednika Slovenskega naroda (prvega slovenskega političnega dnevnika, ki je začel izhajati v Mariboru)," izpostavljajo v gledališču.

"Pohlep po denarju kot glavno zanimanje v življenju"
Uprizoritev je po Jurčičevi povesti Sosedov sin priredila dramaturginja Maja Borin. V odrski adaptaciji je ohranila Jurčičev jezik in njegovo pripovedno poetičnost in ga iz kmečkega okolja preselila v sodobni urbani svet.

"V ospredje povesti Jurčič postavi Smrekarja, 'zastopnika novčne', človeka, ki ga po Frommu lahko označimo kot predstavnika zahodne družbe, v kateri pohlep po denarju, slavi in moči postaja prevladujoče zanimanje v življenju. Na drugo stran postavi še enega znanega moža, pravdarja in mešetarja Brašnarja, nekdaj najpremožnejšega 'duševnega zastopnika', ki je bojeval pravde, a v borbeni samovšečni vnemi vse, kar je ustvaril, zapil in nazadnje izgubil. Njuna potomca zavedajoč, da je poleg 'imeti' treba tudi 'biti', s svojimi odločitvami stopata proti vrhovnemu mlinu moči, pozicije in avtoritete," pravi Maja Borin.

Upor proti sistemu
Uprizoritev je na Komorni oder SNG-ja Maribor postavila režiserka Mateja Kokol. "Za to delo smo se odločili zato, ker odpira tri teme, ki so v tem času izjemno pomembne, da se jih izpostavi. Prva je ljubezen, ljubezen kot gonilna, a tudi destruktivna sila, druga je avtoritativnost, predvsem avtoritativnost staršev do svojih otrok, tretja tema pa je upor, upor mladih, upor proti sistemu," je dejala v izjavi za medije.

"V 140 letih se ni pravzaprav nič spremenilo"
S scenografom Maticem Kašnikom sta se odločila za kraj dogajanja na plesišču, "ki je metafora plesa življenja, ki ga ves čas igramo".

"Želela sem si umestiti predstavo v metaforičen prostor, da pride do izraza Jurčičeva univerzalnost. Pri njem me pretresa prav to, da se v 140 letih ni pravzaprav nič spremenilo. Še vedno imamo avtoriteto staršev, še vedno se mladi upirajo znotraj nekega sistema, še vedno se borimo za ljubezen, še vedno so pomembni status, denar in mreža," je še povedala režiserka.