Premiera avtorskega projekta, ki je nastal v koprodukciji E.P.I. centra in Lutkovnega gledališča Maribor, se je odvila v Kulturnici Lutkovnega gledališča Ljubljana.

V prelomu prepleta tri zgodbe. V prvem delu občinstvo spozna osnovne podatke o drami V prelomu poldneva ter o dramatiku in režiserju prve, krstne uprizoritve Jean-Louisu Barraultu. Drugi del predstavi zgodbo med dramatikom in režiserjem oziroma na oder ponese pogovor, v katerem Barrault Claudela prepričuje, naj mu pusti uprizoriti to dramo. Osrednji del pa je namenjen osnovni Claudelovi drami V prelomu poldneva, ki se osredotoča na odnos moškega in ženske. V tem delu stketa igralca Nina Ivanišin in Miha Bezeljak erotičen odnos.

To je zgodba o ljubezni do gledališča, ženske in Boga, je zgodba o troedinosti ljubezni. In v to zgodbo, ki je mati literature in hči gledališča, sta ujeta igralca, pripovedovalca zgodbe. A v resnici je vse to življenjska zgodba Paula Claudela, ki je vstopila v gledališče, ko ga je nekega dne obiskal režiser in igralec Jean-Louis Barrault.

Pozno uprizarjanje Claudelovih dram pri nas
V Sloveniji Claudelovih dram do sedemdesetih let niso uprizarjali; 'najmanj katoliška' Zamenjava je slovensko praizvedbo doživela leta 1971 v Celju. Ena najznamenitejših Claudelovih dram Marijino oznanjenje je na prvo uprizoritev čakala vse do leta 1988, ko jo je v Mestnem gledališču ljubljanskem na oder postavil Dušan Mlakar. Leto pozneje so v Mali drami SNG Ljubljana uprizorili V prelomu poldneva.

Paul Claudel je eden tistih književnikov, ki ga nekateri kujejo v zvezde, spet drugi v celoti odklanjajo. "Nesporno, da je globok in svojski krščanski mislec in umetnik, genij, velikan, podoben gori," ga je opisal Edvard Kocbek, prevajalec Aleš Berger pa je o pesniku, dramatiku in diplomatu zapisal, da je "umetnik besede, ki mu stavek teče tako, da skuša biti prevajalec le ponižni sluga in dober posrednik njegovih misli".