Šaolinski menihi na odru izvajajo vrtoglave akrobatske elemente. Foto:
Šaolinski menihi na odru izvajajo vrtoglave akrobatske elemente. Foto:
Menihi med vadbo borbe
Vaje šaolinskih menihov so dokaz neverjetno močnega duha, s pomočjo katerega lahko kljubujejo tudi silam gravitacije.
Obrambni triki šaolinskih menihov
Šaolinski menihi živijo v sozvočju z naravo. Foto: epa
Tempelj šaolinskih menihov
Lani so začeli tempelj šaolinskih menihov temeljito obnavljati. Foto: epa

V Hali Tivoli so menihi skozi tradicionalne vaje či gong, ki zahtevajo neverjetne telesne sposobnosti in koncentracijo, pripovedovali zgodbo Šamijeva pot v Šaolin. Zgodba govori o dečku, ki se odloči postati menih, in o njegovem odnosu z duhovnim učiteljem, ki ga vse življenje oskrbuje z nasveti in resnicami o skrivnostih življenja.

Duh obvladuje telo
Šaolinski menihi vaj či gong ne izvajajo kot dokaz svojih telesnih sposobnosti. S pomočjo neverjetnih vaj, pri katerih opazovalec dobi občutek, kot da so zakoni gravitacije začasno odpovedali, menihi predvsem dokazujejo svojo izjemno sposobnost nadziranja telesa s pomočjo uma. Vaje so tako simbol duhovne vzvišenosti, do katere se s svojim načinom življenja lahko prebijejo šaolinski menihi.

Spektakel za zahodnjake
Predstavo sta z namenom zahodnjakom predstaviti eno izmed posebnosti tradicionalne kitajske kulture, leta 1995 zasnovala Džian Vang in Herbert Fechter. Ker prebivalci zahodne hemisfere le stežka prodrejo v skrivnosti vzhodnjaških življenjskih modrosti, je tudi predstava prilagojena zahodnemu občinstvu in predstavi le ključne in najbolj fascinantne posebnosti religije in življenja šaolinskih menihov. Zato tudi predstave ne spremlja tempeljska glasba v popolnoma izvirni obliki, ampak so jo ustvarjalci rahlo prilagodili zahodnjaškemu okusu.

Menihi na lesenem hribu
V predstavi nastopajo učenci in učitelji iz templja Šaolin, ki sledijo strogim pravilom zenbudizma. Zenbudizem se je kot ena izmed budističnih ločin razvil pred malo več kot 1.500 leti. Tedaj je kitajski cesar ukazal prevesti budistične modrosti v kitajski jezik, budističnim menihom pa je podaril obsežna posestva, ki so ga ti poimenovali Šaolin oziroma leseni hrib.

Po desetih letih razmišljanja
Eden izmed menihov iz omenjenega templja pa je na desetletni meditacijski seansi prišel do razsvetljenja. V desetih letih razmišljanja v jami so se mu namreč razkrile nove resnice, s pomočjo rednega treninga in skrajno stroge disipline pa je razvil posebne vaje, s pomočjo katerih naj bi menihi branili samostan, hkrati pa so tudi utelešale idejno bistvo zena. To se glasi: Duh nadzoruje telo.

Le v obrambi
Ena izmed temeljnih zapovedi budizma je miroljubnost. Čeprav so videti menihi v akciji sila nevarni, pa smejo svoje borilne veščine uporabljati le kot sredstvo obrambe. Kot obrambne sile so menihi služili tudi kitajskim cesarjem. Čeprav so jih ti vedno znova skušali zasipati z darili, so menihi vse časti vedno zavrnili. Njihovo vodilo je bilo namreč vedno le zvesto služenje velikemu Budi.

Botri mojstrov kung-fuja
Vaje či gong so bile tudi glavni vzrok razvoju kung-fuja. Le nekaj metrov od šaolinskega samostana najdemo kung-fu akademijo, na kateri menihi urijo več kot 1.200 učencev. Nekateri se sicer pozneje odločijo za vstop v meniško skupnost, še več pa jih skuša z osvojenim znanjem služiti kruh v svetu filma ali gledališča.