Mrakijada je družinska saga o družbenem in človeškem razsulu kot priliki o inherentni jalovosti tosvetne svojine.

Po njenih besedah se v Mrakijadi ukvarjajo predvsem s človekom. Predstava velja za zahteven in ambiciozen projekt, ki ga ustvarja velika avtorska ekipa. S sebi lastno avtorsko vizijo je Mrakova besedila pregnetla in preoblikovala v popolnoma novo kompozicijo. Režiserka Nina Rajić Kranjac pravi, da gre za kolektivno delo, ne samo v smislu kolektivne igre, ampak tudi avtorskega izraza. Mrak je v vseh treh besedilih žanrsko neulovljiv, intriganten in izzivalen, dodaja.

Mrak je dramaturško zelo luciden in je raziskoval, kaj je to v človeku, kar ga pripelje do nekih preživetvenih sistemov, in da je to tesno povezano s kontekstom družbe in obratno, kaj se začne dogajati, ko posameznik znotraj te družbe želi delovati na nekonvencionalen način, morda najbolj v obratu rablja ali žrtve, kar je osrednje vprašanje, še pravi režiserka. Gledalcem priporoča, da si pred ogledom Mrakijade preberejo Mrakovega Ivana O.

Mrakova trilogija se dogaja na dveh ravneh – na osebni ravni kot družinska saga, na drugi strani pa je zgodovinska freska hudih družbenih preobratov, ki se dogajajo v ozadju treh Mrakovih dram, ki bodo tokrat prvič v celoti uprizorjene v Sloveniji.

Avtorja priredbe po trilogiji Ivana Mraka Rimljanovina – Stari Rimljan, 1939, Sinovi starega Rimljana, 1941, Razsulo Rimljanovine, 1945 – in drugih Mrakovih besedilih sta režiserka in dramaturg Tibor Hrs Pandur.

V Mrakijadi igrajo Tina Vrbnjak, Janez Škof, Nina Ivanišin, Jurij Zrnec, Rok Vihar, Benjamin Krnetić, Nina Valič, Barbara Cerar, Jure Henigman, Marko Mandić, Gregor Baković, Saša Pavček, Veronika Drolc, Maja Končar, Pia Zemljič in Zvezdana Mlakar ter kot gostja Tamara Avguštin.

Naslov Mrakijada je bil, kot pravi Tibor Hrs Pandur, izbran zaradi epskega razpona trilogije, ki sicer uporablja ciklični mehanizem, ki spominja na Shakespearov mehanizem, kjer vzpon novega kralja omogoči zgolj smrt prejšnjega.

Na podoben način Mrak po besedah dramaturga vodi svoje like, saj se vsak del konča s smrtjo patriarha in novim človekom, ki prevzame gostilno. V središču je lik Ferdija, ki je po mnenju Hrsa Pandurja najbolj avtobiografski od vseh, in predstavlja pozicijo neuvrščenosti, posebneža, skratka nekoga, ki se ne vklaplja v tedanji patriarhalni sistem in hoče ostati zunaj družbe. To je nekaj, s čimer se je Mrak sam konstantno spoprijemal, tudi zaradi prepovedi in onemogočanj, a je hkrati sprejel to pozicijo in jo zavestno živel, še pove dramaturg.

V Mrakijadi igralci govorijo izključno v starinskem jeziku in mrakovščini, saj si je Mrak izmišljeval določene besede.

Ponovitvi Mrakijade v tem mesecu bosta v sredo, ko bo uprizoritvi sledil pogovor z ustvarjalci, in četrtek.

Dramatika pisatelja, igralca in režiserja Ivana Mraka (1906–1986) velja za spregledano, neuprizarjano in neupravičeno marginalizirano. Od vseh njegovih dramskih ciklov je t. i. trilogija Rimljanovina najbolj avtobiografska. Na podlagi nekaterih resničnih zapletov iz avtorjeve mladosti, predvsem pa usode ljubljanske gostilne Mrakovega očeta Pri starem Rimljanu (pozneje je to Gostilna pri Mraku, danes pa Hotel Mrak), dramatizira fiktivno sago "brutalne rodovine Rimljanovine" od konca prve do konca druge svetovne vojne.