Predstava izhaja iz pesmi Jehude Amihaja. Besede iz pesmi so projicirane na oder in telesa plesalcev, njihovo sporočilo pa še poudarijo številni svetlobni učinki, ki jih proizvajajo računalnik in kamere na odru. Z vključevanjem komunikacijskih tehnologij v baletno predstavo ustvarjalci opominjajo, da imamo vsi svoj zasebni življenjski prostor, in opozarjajo na kaos po svetu, osamljenega posameznika in svet, ki izginja. Izraelska skupina je predstavo odplesala v Slovenskem narodnem gledališču Maribor.

Ples z dušo in računalniki
Predstava izraelske plesne skupine pa ni sodobna samo zaradi moderne tehnologije, ki je v tej uprizoritvi enakovreden del predstave, ampak zlasti zaradi nastopajočih, ki plešejo z dušo in telesom.

Iz Auschwitza na odre
S predstavo so Izraekci poželi številne pohvale, tudi sicer pa kritiki po celem svetu z navdušenjem spremljajo njihovo delo, ki se je začelo pred 24 leti. Takrat je skupino ustanovila Jehudit Amon in s tem izpolnila obljubo, ki si jo je še kot deklica dala med časom, ko je bila ujeta v koncentracijskem taborišču Auschwitz. Deklica se je zaobljubila, da bo svoje življenje posvetila plesu, če preživi. Po osvoboditvi iz taborišča smrti in vrnitvi v Izrael je Amonova v kibucu Ga'aton v bližini libanonske meje zbrala nadarjene plesalce in delo se je začelo.

Zgodbo si ustvari sam!
Umetniški vodja plesne skupine je Rami Be'er, ki je svojo glasbeno kariero začel z igranjem violončela, pozneje pa je zmagalo zanimanje za ples. Pri plesni skupini Kibbutz sodeluje od leta 1980, v tem času pa je ustvaril številne predstave za odrasle in otroke. Kot koreograf, scenograf in oblikovalec luči je sodeloval tudi s številnimi tujimi skupinami. Be'er verjame, da umetnost ne sme biti podrejena ideološkemu in propagandnemu pristopu, zato se tudi drži načela, da s plesom ne pripoveduje neke posebne zgodbe, ampak si jo mora vsak gledalec ustvariti sam.